| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZAPOSLOVANJE MLADIH IN SLOVENSKI TRG DELOVNE SILE
Alenka Prešern, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi zaposlitev predstavlja osrednji del vsakdanjega življenja ter ključni vir finančne neodvisnosti. Razvoj trga dela spreminja stabilnost zaposlovanja, ki predstavlja pomemben vir socialne vključenosti. Slovenski trg dela se še vedno sooča s posledicami nedavne gospodarske finančne krize, ki je močno zaostrila stanje med iskalci zaposlitve. Dogajanja v gospodarstvu so se namreč odrazila na trgu dela. Od leta 2004 dalje je število delovno aktivnih naraščalo, odpuščanja in stečaji pa so v letu 2009 že povzročili večji padec delovne aktivnosti, ki se je nadaljeval tudi v letu 2010 in 2011. Od leta 2008 tako ponovno beležimo postopno rast brezposelnosti. Najbolj se je število delovno aktivnih zmanjšalo v gradbeništvu. Ko gre za stanje brezposelnosti, so še posebej izpostavljeni mladi odrasli, kot novi iskalci zaposlitve, ki se po končanem šolanju skušajo vklopiti na trg delovne sile. Problemi nastopijo predvsem zaradi njihovega pomanjkanja delovnih izkušenj, ki jih tekom študija niso uspeli nabrati. Četudi so opravljali morebitna dela na področju njihovega izobraževanja, to veliko delodajalcev ne smatra kot delovne izkušnje. S težavami na trgu dela pa se sooča tudi starejša populacija. Tu mislimo predvsem starejše od 50 let, ki se ob morebitni izgubi zaposlitve soočajo s ponovnim vstopom na trg delovne sile. Ti, ki imajo, za razliko od mladih odraslih, dovolj delovnih izkušenj, se tako srečujejo z drugačnimi težavami. Delodajalci v njih vidijo pomanjkljivosti zaradi same starosti, pa tudi zaradi pomanjkanja sodobnejših znanj, kot so poznavanje računalnikov, znanje tujih jezikov,… V Sloveniji zaradi zgoraj omenjenih težav ter drugih možnih situacij na trgu dela sodelujejo razne agencije, kot je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja stremijo k odpravljanju brezposelnosti in kreiranju novi delovnih mest.
Keywords: Trg dela, brezposelnost, mladi na trgu dela, aktivna politika zaposlovanja, diskriminacija na trgu dela, problemi starejših na trgu dela.
Published: 30.08.2012; Views: 3096; Downloads: 403
.pdf Full text (539,06 KB)

2.
FLEKSIBILNOST TRGA DELA IN MOBILNOST MLADIH NA TRGU DELA V SLOVENIJI
Mateja Baloh, 2014, master's thesis

Abstract: Trg dela je opredeljen s povpraševanjem in ponudbo na trgu dela. Ker prihaja do prevelike ponudbe, glede na potrebe in povpraševanje na trgu dela, prihaja do visoke stopnje brezposelnosti. Trg dela se začne segmentirati, da pa bi prišlo do zmanjšanje brezposelnosti, pa je potrebna večja fleksibilnost oziroma sposobnost prilagajanja trga dela in njegovih glavnih akterjev. Brezposelnost, še posebej med mladimi, vpliva na celotno družbo in mlade potiska v še slabši življenjski položaj. Dolgotrajna brezposelnost ima lahko nezaželene učinke tudi na nadaljnji poti mladih na trgu dela. Visoka brezposelnost med mladimi v Sloveniji je problem, zato je predvsem fleksibilen trg dela tisti, ki se na takšne šoke prilagaja in za katerega je značilna in zaželena mobilnost delovne sile. Mladi so v današnjem času premalo mobilni, vzroki so lahko na osebnostni ravni posameznika ali pa zaradi okoljskih dejavnikov. Problematika se kaže tudi v pomanjkanju novih delovnih mest, ki bi mladim omogočale hitrejši prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela in hkrati socialno varnost. Problematika visoke brezposelnosti je povezana tudi s fleksibilnimi oblikami zaposlitve, med katere v Sloveniji spada študentsko delo in sam sistem izobraževanja, ki je nastavljen na teoretični osnovi. Pomemben vpliv na stanje na trgu dela pa imajo podjetja, ki bi s fleksibilnimi oblikami zaposlitve ustvarjala večjo fleksibilnost trga dela. Podjetja se morajo za uspešnejšo konkurenčnost še hitreje prilagajati šokom na trgu dela in to lahko dosežejo s čim večjim obsegom fleksibilnih oblik zaposlitev in usmerjenostjo h kolektivnemu razmišljanju. Podjetjem pa zraven kriznih časov dodatno problematiko predstavlja slovenski tog trg dela, z visokim varovanjem zaposlitve. V ta namen se izvajajo številne reforme dela, ki naj bi zmanjšale brezposelnost in finančno spodbudile mlade, da bi se znali lažje prilagajati spremembam na trgu dela ter finančno spodbudile tudi podjetja. Vrzel med potencialno mobilnostjo mladih in dejansko mobilnostjo je velika, saj se mladi kljub slabim zaposlitvenim možnostim redko odločajo za delovno mobilnost. Delež visoko izobraženih se iz leta v leto zvišuje, potrebe trga dela pa se razlikujejo od dejanske ponudbe. Mladi se vse bolj oklepajo svoje dosežene izobrazbe, zato so slabše poklicno mobilni. Za to so delno kriva tudi podjetja, ki imajo zaradi velike ponudbe na trgu dela možnost iskati primeren in hkrati za njih cenejši kader, za določeno delovno mesto. Skozi našo analizo smo ugotovili, da so mladi pripravljeni zapustiti domače okolje zaradi dela, odločali bi se tudi za slabše plačana delovna mesta, kljub temu pa bi jim glavno motivacijo za mobilnost predstavljala plača. Kot študentje so lažje in hitreje prihajali do novih zaposlitev, vendar pa kljub temu niso pridobili potrebnih izkušenj, da bi sedaj na trgu dela nastopali kot zanimiv in povpraševan kader. Delodajalcem pa je v teh kriznih časih izrednega pomena finančni vidik zaposlovanja. Pripravljeni so vlagati v nov, potencialni kader, vendar vidijo slabo pomoč s strani države.
Keywords: brezposelnost, fleksibilnost trga dela, mobilnost na trgu dela, študentsko delo, izobraževalni sistem, mladi na trgu dela, poslovno okolje
Published: 11.11.2014; Views: 1727; Downloads: 260
.pdf Full text (1,25 MB)

3.
Pričakovanja mladih v primerjavi z njihovimi možnostmi na trgu dela
Tanja Zabret, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo pisali o tem kdo so mladi, o prehodu v odraslost in zaposlitev, o ranljivosti mladih in o tem kakšne so njihove možnosti za (prvo) zaposlitev. Opisali smo tudi stanje zaposljivosti (v letu 2012) in brezposelnosti (v letih 2012 in 2013) na trgu dela v Sloveniji ter ga primerjali z Evropsko unijo. V raziskovalnem delu smo izvedli raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, kaj mladi pričakujejo glede svoje prve zaposlitve.
Keywords: mladi, možnosti za zaposlitev mladih, stanje na trgu dela
Published: 27.01.2016; Views: 524; Downloads: 63
.pdf Full text (926,28 KB)

4.
VLOGA IN POMEN SAMOZAPOSLOVANJA V POMURSKI REGIJI
Daniel Magyar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo samozaposlovanje, ki je eden izmed načinov zaposlitve posameznikov, predvsem mladih. V teoretičnem delu povzemamo predvsem pojav brezposelnosti in pomen samozaposlovanja pri zmanjševanju tega problema, motivacijo, potrebne lastnosti in pogoje za samozaposlovanje ter njegove prednosti in slabosti. Cilj diplomskega dela je analizirati probleme brezposelnosti in samozaposlovanja v Sloveniji, predvsem v Pomurju in posebej v okviru madžarske narodne skupnosti. Dokaj podrobno predstavljamo obsežen nabor ukrepov, ki je bil v minulih letih v Pomurju izveden na tem področju. Poskušali smo odgovoriti na temeljno vprašanje, zakaj se podjetniki podajo na podjetniško pot kljub tveganju, ki jih lahko doleti. V okviru brezposelnosti in samozaposlovanja v Pomurju smo zastavili tri hipoteze in preverjali njihovo veljavnost. Zaključujemo s predlogi morebitnih sprememb pri spodbujanju in razvoju samozaposlovanja.
Keywords: Brezposelnost, samozaposlitev, subvencije, mladi na trgu dela, ustanovitev podjetja, samozaposlovanje v Pomurju.
Published: 11.10.2016; Views: 377; Downloads: 22
.pdf Full text (558,49 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica