1. Delovne vrednote mladihJaša Žnidaršič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve.
Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Keywords: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (2,06 MB) |
2. Odnos med zaznano družbeno krivičnostjo, psihosocialnimi značilnostmi in načrtovanim vpisom v srednjo šolo pri mladih pripadnikih romske skupnosti : vloga spola in etnične raznolikosti razredaKristina Kišić, 2024, master's thesis Abstract: Počasno spreminjajoči se obrazci vsakodnevnega funkcioniranja znotraj romske skupnosti in počasno spreminjajoči se odnosi in obnašanje večinskega prebivalstva do Romov so v kombinaciji z revščino oziroma težko socialno situacijo eni od glavnih problemov, s katerimi se soočajo Romi na Hrvaškem, in eni od glavnih razlogov njihove socialne izključenosti. Pri večini kazalnikov socialne vključenosti je stanje v romskih gospodinjstvih zelo slabo, predvsem v Međimurju in na severu Hrvaške. Prav tako je v Međimurju in na severu Hrvaške najvišji odstotek nepismenih mladih, ter mladih, ki se sploh niso vpisali v osnovno šolo ali pa so jo opustili, pri čemer posebej izstopajo mlade Romkinje. V Međimurju je poleg tega najvišji odstotek mladih, ki so opustili srednjo šolo. Na podlagi značilnih regionalnih razlik so bili udeleženci trenutne raziskave učenci 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. Glavni namen naloge je preučiti razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) pri mladih pripadnikih romske skupnosti, ki so člani etnično raznolikega razreda, v primerjavi s sošolci pripadniki večine. Pred tem pa preverjamo razlike v stopnji zaznane socialne krivičnosti (splošne, šolske) med mladimi pripadniki večine, ki v šoli nimajo stika z Romi, in mladimi pripadniki večine, ki so člani etnično raznolikega razreda.
V raziskavi je sodelovalo 270 učencev 8. razredov OŠ na področju Varaždinske in Međimurske županije. 56 učencev v vzorcu je pripadnikov romske skupnosti, 214 učencev pa pripadnikov večine. Glede etnične raznolikosti razreda lahko rečemo, da je 91 učencev pripadnikov večine, ki v šoli nima stika z mladimi pripadniki romske skupnosti. 18 učencev je pripadnikov romske skupnosti, ki v razredu nimajo stika s pripadniki večine. 161 učencev pa je del etnično raznolikega razreda (41 učencev je del etnično raznolikega razreda, pri čemer so mladi pripadniki romske skupnosti v večini, 120 učencev pa je del etnično raznolikega razreda, pri čemer prevladujejo pripadniki večine).
Ugotavljamo statistično značilne medskupinske razlike med člani etnično raznolikega razreda v smeri višje stopnje zaznane splošne in šolske krivičnosti pri pripadnikih večine v odnosu do sošolcev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo, da učenke pripadnice romske skupnosti kažejo statistično značilno višjo stopnjo zaznane družinske krivičnosti v odnosu do učencev pripadnikov romske skupnosti. Ugotavljamo tudi, da je stopnja zaznane splošne, šolske in družinske krivičnosti pri mladih pripadnikih romske skupnosti pomemben dejavnik subjektivnega blagostanja, samospoštovanja in socialne opore vrstnikov.
Raziskovanje tematike je relevantno, saj na Hrvaškem ni izvedenih veliko raziskav, ki bi se dotikale socialno-psiholoških vzorcev, s katerimi se mladi pripadniki romske skupnosti srečujejo v vsakdanjem življenju, in posledic le-teh na nadaljevanje izobraževanja z vidikov Romov samih.
Keywords: mladi pripadniki romske skupnosti, zaznana splošna, šolska, družinska krivičnost, samovrednotenje, opora vrstnikov, načrt vpisa v srednjo šolo
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,39 MB) |
3. Strah pred kriminaliteto in mladi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Podpečan, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali strah pred kriminaliteto med mladimi. Dosedanje ugotovitve na tem področju temeljijo predvsem na raziskavah, ki so se osredotočale na splošno populacijo, medtem ko je raziskav na področju mladih malo. Mladi so kot družbena skupina precej ranljivi in predstavljajo kar 16 % svetovne populacije (United Nations, n. d.). Poleg drugih obremenitev jim strah pred kriminaliteto predstavlja precejšnji izziv in omejuje njihov že tako težaven razvoj v odrasle in odgovorne posameznike. Razumevanje mladih na tem področju je pomembno za boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto na družbeni ravni. V okviru diplomskega dela smo opravili raziskavo, v kateri smo podatke za analizo pridobili s pomočjo spletne ankete. Raziskavo smo opravili na začetku meseca julija. Za vzorec smo uspeli pridobiti 147 posameznikov, starih od 16 do 29 let. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v strahu pred kriminaliteto med spoloma pri mladih. Potrdili smo tudi svojo domnevo o povezanosti zaupanja v policijo in uporabe socialnih omrežij s strahom pred kriminaliteto. Presenetljiva je bila ugotovitev, da viktimizacija, tako neposredna kot posredna, nima vpliva na strah pred kriminaliteto med mladimi.
Predlagamo, da se mladim posveti več pozornosti na področju strahu pred kriminaliteto. Potrebne so nadaljnje raziskave na področju viktimizacije in njenega vpliva na strah pri mladih. Poudarjamo pomembnost navezovanja pozitivnih stikov policije z mladimi in prizadevanje za izboljšanje zaupanja tudi v pozni mladosti. Pomemben je predvsem stik s policijo v otroštvu, ne smemo pa pozabiti na nadaljnje ustvarjanje pozitivnih interakcij med odraščanjem. Pomembna je pravična obravnava mladih v kazenskih postopkih brez kakršnihkoli predsodkov. Predlagamo, da policija poskusi navezati pozitivne stike z mladimi preko različnih socialnih omrežij, na katerih je mladina dandanes najbolj aktivna. Prav tako je treba izboljšati nadzor nad tem, kako socialna omrežja prikazujejo kriminaliteto širši javnosti, ter prizadevanje za zmanjšanje širjenja lažnih informacij in čim bolj realističen prikaz kriminalitete mladim in svetu.
Keywords: kriminaliteta, strah, mladi, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,77 MB) |
4. Zasnova urbanega središča za mlade v Murski Soboti : magistrsko deloAjša Cigüt, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo podaja predlog za revitalizacijo središča mesta Murska Sobota in kot ključno temo obravnava izzive ene izmed najbolj ranljivih skupin, mladih. Mladi in mlade družine se soočajo z nizkimi dohodki, željo po osamosvojitvi in selitvi iz domov svojih staršev ter vključevanjem v aktivno urbano življenje. Mesto Murska Sobota, kot celotna Pomurska regija, se srečuje s pomanjkanjem cenovno dostopnih, sodobnih in privlačno zasnovanih stanovanj, kar vodi v izseljevanje mladih v ostale statistične regije. Poleg tega je izseljevanje mladih spodbudilo tudi pomanjkanje podjetniških, razvojnih, inovacijskih in izobraževalnih dejavnosti. Ti dejavniki skupaj prispevajo k demografski in gospodarski stagnaciji Murske Sobote.
V okviru naloge so podana teoretska izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne urbanistično-arhitekturne rešitve Urbanega središča za mlade. Predlogi in rešitve so osredotočeni na potrebno stanovanjsko gradnjo, ki je prilagojena mladim, ter implementacijo novih hibridnih in urbanotvornih vsebin, usmerjenih v razvoj, inovacije in izobraževanje. Lokacija v središču mesta bo mladim omogočala dostop do obstoječih storitev in dejavnosti, hkrati pa ima potencial za oživitev mestnega jedra in vključitev mladih v mestno tkivo. Izbrana vsebina stremi k izboljšanju kakovosti življenja v mestu, povečanju socialne vključenosti vseh prebivalcev s poudarkom na mladih in končnim ciljem razvoja in dviga konkurenčnosti Murske Sobote kot mesta.
Keywords: mladi, arhitektura, revitalizacija, Murska Sobota, stanovanjska problematika mladih, hibridni program, revitalizacija mestnega središča, stanovanja za mlade
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 192
Full text (65,87 MB) |
5. Vpliv brezposelnosti mladih na migracije v tujinoAna Krstevski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dandanes se veliko mladih spopada z brezposelnostjo v domači državi ravno zaradi slabih zaposlitvenih priložnosti. Zato se v velikem številu odločajo za selitev v druge države zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti v svoji domači državi.
Namen tega raziskovalnega dela je bil raziskati razmerje med brezposelnostjo mladih in pojavom migracij v tujino ter prikazati kritične ekonomske in družbene posledice, povezane s to dinamiko.
Metode, uporabljene v tej študiji, so vključevale kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskav. Zbiranje podatkov je vključevalo ankete, intervjuje ter analizo obstoječih ekonomskih in demografskih podatkov. Te metodologije so bile uporabljene za preučitev dejavnikov, ki prispevajo k brezposelnosti mladih, in za identifikacijo motivacije in izkušenj mladih, ki se odločijo za migracijo v tujino v iskanju boljših gospodarskih možnosti. Rezultati raziskave so pokazali nezadovoljstvo mladih v lastni državi in potrebe po zaposlitvenih možnostih v tujih državah, kar je bilo prikazano v okviru ankete. Študija poudarja potrebo po oblikovanju politik za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih v Sloveniji, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj in družbeno kohezijo.
Keywords: brezposelnost, migracije, emigracije, mladi, izzivi
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 163; Downloads: 37
Full text (1,55 MB) |
6. Religioznost in zadovoljstvo mladih z različnimi vidiki življenja : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropeAmadeja Gole, 2024, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil v desetih državah jugovzhodne Evrope podrobneje preučiti odnos med religioznostjo ter zadovoljstvom z različnimi vidiki življenja mladih, pa tudi ugotoviti, kakšne so razlike med državami ter posameznimi religijami. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Za analizo podatkov smo uporabljali korelacijsko analizo, multiplo regresijsko analizo in primerjavo povprečij s pomočjo grafikona napak. Rezultati analiz kažejo, da religioznost v nobeni državi ne korelira negativno z nobeno dimenzijo zadovoljstva. Na ravni celotnega vzorca desetih držav so bile korelacije pri vsaki dimenziji zadovoljstva pozitivne, samo v primeru zadovoljstva s prijatelji pa je bila ta povezava nesignifikantna. Rezultati so pokazali precejšnje razlike glede na dimenzijo zadovoljstva, saj smo na primer pri družini v vseh državah ugotovili statistično značilno pozitivno korelacijo z religioznostjo, v primeru prijateljev pa samo v dveh državah. Prav tako dosega družina, izmed vseh obravnavanih dimenzij, najmočnejšo korelacijo na ravni celotnega vzorca vseh obravnavanih držav. Da sta religioznost ter njen vpliv na zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja odvisna od več dejavnikov, pa med drugim kažejo rezultati, ki so pokazali statistično značilno pozitivno povezanost za vsako od dimenzij zadovoljstva samo pri katolištvu, medtem ko se pri islamu in pravoslavju pri nekaterih dimenzijah zadovoljstva pojavijo tudi nesignifikantne povezave.
Keywords: Religioznost, mladi, zadovoljstvo, jugovzhodna Evropa
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 198; Downloads: 25
Full text (1,16 MB) |
7. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Keywords: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 333; Downloads: 64
Full text (1,54 MB) |
8. Neformalno izobraževanje fizikalnih vsebin in mladinsko raziskovalno delo : mladi raziskovalci, raziskovalni tabori in festivaliMitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2024 Abstract: Gradivo je namenjeno študentom izobraževalne fizike, bodočim učiteljem. Neformalno izobraževanje je pomembna dopolnitev formalnim oblikam izobraževanj na vseh ravneh šolanja, saj podpira razvoj ključnih kompetenc ter vzpodbuja mlade k raziskovanju. V gradivu se osredotočamo na mladinsko raziskovalno delo in raziskovalne tabore. Ker so učitelji mentorji mladim raziskovalcem, predstavimo potek in napotke za pripravo in predstavitev mladinskih raziskovalnih nalog s poudarkom na področju fizike in astronomije. Bralce seznanimo z naborom številnih raziskovalnih taborov in dogodkov, ki se izvajajo v Sloveniji, ter podrobneje predstavimo astronomski tabor, na katerem sodelujejo tudi učitelji fizike.
Keywords: mladinsko raziskovalno delo, mladi raziskovalci, raziskovalni tabori, izvenšolske dejavnosti, promocija znanosti
Published in DKUM: 05.04.2024; Views: 241; Downloads: 19
Full text (2,23 MB)
This document has many files! More... |
9. Analiza mnenja mladih o vplivu izobrazbe na zaposlenostSara Kragulj, 2024, master's thesis Abstract: Mladi se danes soočajo s številnimi izzivi v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem. Srečujejo se s prekarizacijo dela in z negotovimi zaposlitvami, kar vpliva na njihovo ekonomsko varnost in dolgoročno načrtovanje. Prav tako se pojavlja problem neujemanja med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami na trgu dela, kar privede do presežka visoko izobraženih posameznikov v nekaterih panogah in pomanjkanja kvalificiranih delavcev v drugih. Mladi se pogosto sprašujejo, ali je njihova izobrazba resnično ključ do zaposlitve in ali bodo lahko uresničili svoje poklicne ambicije. V teoretičnem delu naloge smo definirali pojme mladih, izobrazbe in zaposlenosti ter jih med seboj povezali. Prek spletne ankete smo opravili empirični del, poleg ankete pa smo si pomagali tudi s podatki podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da stopnja izobrazbe vpliva na delovno aktivnost mladih. Naši anketiranci so mnenja, da je izobrazba pomemben dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve za njih, hkrati pa jim pomaga pri razvoju kritičnega mišljenja in jih, v prihodnosti, usmerja. Za izboljšanje njihovega položaja priporočamo prilagoditev izobraževalnih programov potrebam trga dela, spodbujanje pridobivanja praktičnih izkušenj med študijem, omogočanje lažjega dostopa do podpore za samozaposlitev, nudenje aktivne podpore pri iskanju zaposlitve, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter prilagoditev socialnih varnostnih sistemov. S temi ukrepi bi lahko izboljšali zaposljivost in ekonomsko stabilnost mlade generacije ter pomagali mladim pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Keywords: izobrazba, mladi, trg dela, zaposlenost, povezava med izobrazbo in zaposlenostjo
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 278; Downloads: 52
Full text (1,25 MB) |
10. Podjetništvo mladih: izzivi, stališča in predlogi za politikoFilip Petrovič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Brezposelnost mladih je v današnjem času vse večji izziv. Veliko mladih ima dokončano visoko stopnjo izobrazbe, vendar ima kljub temu težave pri iskanju ustreznega delovnega mesta, saj delovnih mest primanjkuje. Ena od možnih rešitev tega pojava je odločitev mladih za podjetništvo. V diplomskem delu smo vsebino razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavlili oziroma opredelili kaj podjetništvo mladih pomeni, nato smo predstavili izzive, s katerimi se mladi podjetniki soočajo, glede na raziskavo GEM (Globalni podjetniški monitor) opredelili stanje mladih podjetnikov, predstavili dejavnike uspeha mladih podjetnikov, pojasnili vlogo izobraževanja pri podjetništvu mladih in na koncu teoretičnega dela predstavili še politične ukrepe, ki bi spodbudile podjetništvo mladih. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave, ki smo jo opravili za namen te diplomske naloge. V sklepnem delu smo potrdili oziroma zavrnili hipoteze, postavljene v uvodnem delu. Sklenemo lahko, da je podjetništvo mladih zelo aktualna tema o kateri je zaenkrat narejenih premalo raziskav in premalo je debat na tem področju. Še posebej lahko izpostavimo področje izobraževanja mldih o podjetnitvu, ki ga je bistveno premalo in bi ga bilo potrebno vključiti v vse ravni izobraževanja.
Keywords: podjetništvo, mladi, podjetništvo mladih, Globalni podjetniški monitor, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 16.10.2023; Views: 538; Downloads: 176
Full text (5,20 MB) |
