| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti
Barbara Sopčić, 2020, master's thesis

Abstract: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu. V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Keywords: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Published: 10.08.2020; Views: 443; Downloads: 130
.pdf Full text (2,46 MB)

2.
Izgorelost in depresivnost na delovnem mestu: vloga z delom povezanih iracionalnih prepričanj, delovnih zahtev in prenosa dela v zasebno življenje
Kaja Sel, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost in depresivnost sodita med najpogostejši duševni motnji v delovnem okolju in se povezujeta s številnimi negativnimi posledicami, tako na osebni ravni kot tudi na ravni organizacije. Namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti individualne dejavnike in dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj po izteku delovnega časa. Tako smo raziskali, kako se z izgorelostjo in depresivnostjo povezujejo z delom povezana iracionalna prepričanja (neuspeh in zahteve uspešnosti), prenos dela v zasebno življenje, kognitivne delovne zahteve, čustvene delovne zahteve, afektivna ruminacija in miselni odklop. V raziskavo je bilo vključenih 207 zaposlenih oseb, v starostnem razponu od 20 do 69 let, od tega je bilo 54,1 % žensk. Udeleženci so imeli različne stopnje izobrazbe, delo so opravljali na različnih poklicnih področjih. Izpolnjevali so vprašalnik z demografskimi podatki, nato pa testno baterijo, sestavljeno iz vprašalnika izgorelosti (MBI- GS), vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), vprašalnika z delom povezanih iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnika kazalnikov dela in zasebnosti (WHIB), vprašalnika ruminacije v zvezi z delom (WRRQ) in vprašalnika delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije in mediacijskih analiz, kjer smo v vlogo mediatorjev postavili afektivno ruminacijo in miselni odklop. Rezultati so pokazali, da se izgorelost in depresivnost povezujeta s podobnimi konstrukti, iz česar lahko sklepamo, da je ločevanje med motnjama v poklicnem okolju oteženo. Med napovednike izgorelosti umeščamo afektivno ruminacijo, miselni odklop in prenos dela v zasebno življenje, depresivnost pa statistično pomembno napoveduje le afektivna ruminacija. Mediacijske analize nam povedo, da se neuspeh preko afektivne ruminacije povezuje z izgorelostjo in depresivnostjo, preko miselnega odklopa pa le z izgorelostjo. Prenos dela v zasebnost se preko miselnega odklopa povezuje z obema odvisnima spremenljivkama (izgorelostjo in depresivnostjo), čustvene delovne zahteve pa se preko afektivne ruminacije povezujejo le z izgorelostjo. Rezultati mediacijskih analiz, kjer v vlogi neodvisnih spremenljivk nastopajo zahteve uspešnosti in kognitivne delovne zahteve, kažejo, da se te niso izkazale kot statistično pomembne.
Keywords: izgorelost, depresivnost, z delom povezana iracionalna prepričanja, prenos dela v zasebno življenje, čustvene delovne zahteve, kognitivne delovne zahteve, afektivna ruminacija, miselni odklop
Published: 18.02.2019; Views: 924; Downloads: 328
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica