| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA WALDORFSKE OŠ IN JAVNE OŠ PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Barbara Domajnko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje. Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Keywords: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Published: 15.04.2010; Views: 3595; Downloads: 448
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
PRIMERJAVA MONTESSORI OSNOVNE ŠOLE IN JAVNE OSNOVNE ŠOLE PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Martina Dvornik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je narejena primerjava montessori osnovne šole in javne devetletne osnovne šole v času prve triade pri predmetu slovenščina. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi pripeljejo učence do znanja. Naloga vsebuje opravljene primerjave na štirih področjih. Med primerjavo splošnih ciljev predmeta so določena odstopanja, do katerih pride zaradi različnega načina poučevanja in koncepta šole. Primerjava minimalnih standardov znanja ob zaključku prve triade je pokazala, da je v javni osnovni šoli več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Da pa učenci dosežejo te minimalne standarde znanja, zanje potrebujejo določena učna sredstva, ki se v omenjenih šolah močno razlikujejo, kakor tudi način opismenjevanja. Razlike med primerjanima šolama so velike in zelo izstopajo. Učenci v montessori osnovni šoli pričnejo pridobivati črke že ob vstopu, oziroma se s tem srečajo že v vrtcu. V prvi triadi se učijo zapisa malih in velikih pisanih črk, v javni devetletni osnovni šoli pa najprej velikih in nato malih tiskanih črk in v tretjem razredu spoznavajo male ter velike pisane črke. Postopek pridobivanja črk kot tudi zaporedje pridobivanja črk se med obema šolama močno razlikuje. Razlike so prisotne zaradi različnega didaktičnega materiala, kot tudi načina poučevanja.
Keywords: Montessori osnovna šola, učni načrt, prvo triletje, minimalni standardi znanja, učna sredstva, opismenjevanje, postopek pridobivanja črk, zaporedje pridobivanja črk
Published: 10.11.2011; Views: 4675; Downloads: 741
.pdf Full text (2,84 MB)

3.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORI
Lucija Hebar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Keywords: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Published: 09.12.2014; Views: 1674; Downloads: 169
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, master's thesis

Abstract: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Keywords: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Published: 04.12.2018; Views: 1723; Downloads: 79
.pdf Full text (959,09 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica