1. Hibridnost pravnega normiranja v Evropski uniji : pravni in institucionalni vidiki uporabe mehkega prava in pojav hibridnih pravnih področijVerena Rošic Feguš, 2023 Abstract: Normativno okolje EU je postalo dinamičen regulativni okvir, v katerem normativno raznoliki pravni akti, sprejeti v posledici medsebojno različnih postopkov odločanja, postajajo vse pomembnejši, tradicionalna zakonodajna metoda EU pa kljub ohranjanju svoje osrednjosti, izgublja kot izključen način pravnega reguliranja. Zaradi sence hierarhije, ki jo zavezujoče pravo nudi mehkemu pravu, kadar se »prošnja« mehkega prava za upoštevanje izjalovi, prihaja do »prostovoljne prisile« in kreativnega pravotvorja: inter alia ob obstoju specifičnih okoliščin mehko uporablja mehanizme izvrševanja identične mehanizmu izvrševanja zavezujočega prava, zato v končnem rezultatu razlike za države članice glede na naravo uporabljenega prava ni. Po empirični raziskavi treh pravnih področij knjiga ponuja ugotovitve o hibridnosti pravnega normiranja v EU, kjer sooobstoj mehkega in zavezujočega prava tvori hibridna pravna področja, na katerih je vloga mehkega prava spremenljivka predpogojena s politično konfliktnostjo področja ter odvisna od razlikovalnega kriterija vrste pristojnosti EU, predlaga pa tudi vpeljavo minimalnih procesnih standardov za zagotovitev demokratične legitimnosti.
Keywords: normativno okolje EU, mehko pravo, hibridnost, komplementarnost, minimalni procesni standardi
Published in DKUM: 18.04.2023; Views: 262; Downloads: 32
 Full text (12,79 MB)
This document has many files! More... |
2. Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu : magistrsko deloNina Gradišnik, 2021, master's thesis Abstract: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno.
Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu).
Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih.
Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 759; Downloads: 141
Full text (1009,46 KB) |
3. ANALIZA MINIMALNIH STANDARDOV ZA OBVEŠČENOST DOLŽNIKA O POSTOPKIH V NESPORNIH ZADEVAH PO UREDBI ŠT. 805/2004Sara Žolger, 2021, master's thesis Abstract: Evropsko civilno procesno pravo je z razvojem prineslo veliko sprememb in izboljšav v ureditvi določenih procesnih pravil znotraj območja EU ter predvsem omogočilo enostavnejše, enotnejše in hitrejše postopke izvršbe v drugi državi članici z zagotovitvijo polnega načela prostega pretoka sodnih odločb med državami članicami. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je še posebej pomembna, saj je bil s slednjo uveden postopek evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke in hkrati odprava eksekvature, ki pomeni prosti pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin med državami članicami brez vmesnih postopkov. Odprava eksekvature torej pomeni ukinitev kakršnegakoli postopka v državi izvršbe, kjer bi se opravil preizkus ali sodba iz druge države izpolnjuje pogoje za učinkovanje v državi izvršbe in je močno povezana z načelom medsebojnega zaupanja med različnimi pravnimi redi držav članic. Glede na navedeno je potrebno dodati, da se postopek izdaje sodbe v celoti opravi skladno z nacionalnim pravnim redom države članice. Šele kasneje v primeru postopka za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem naslovu se opravi presoja, ali postopek, ki je tekel po nacionalnih pravilih, ustreza vsem zahtevam Uredbe 805/2004. Slednja tako ne vzpostavlja enotnega postopka izvršbe za vse države članice EU in tudi ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih določa. Pomeni le možnost za upnika, da lahko zoper dolžnika uveljavlja izvršbo za svojo terjatev v drugi državi članici na podlagi potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Obenem je potrebno poudariti, da morajo za izdajo le-tega biti izpolnjeni določeni pogoji skladno z Uredbo 805/2004. Posebna pozornost je namenjena pojmu nespornih zahtevkov, saj je v primeru, ko gre za pasivno nesporni zahtevek v nasprotju z aktivno nespornim zahtevkom, za katerega je toženec aktivno izrazil soglasje, potreben še preizkus skladnosti postopka z minimalnimi standardi za postopke o nespornih zahtevkih po Uredbi 805/2004. Minimalni standardi se nanašajo na vročanje listin dolžniku ali zastopnikom dolžnika, zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o zahtevku in postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, popravek neskladnosti z minimalnimi standardi in pravno sredstvo v izjemnih primerih. Našteti minimalni standardi so pomembni predvsem z vidika zagotovitve obveščenosti dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu ter zagotavljanju ustrezne procesne garancije v postopku.
Keywords: Uredba št. 805/2004, nesporni zahtevek, evropski nalog za izvršbo, minimalni standardi
Published in DKUM: 10.03.2021; Views: 608; Downloads: 53
Full text (589,74 KB) |
4. Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcevMonika Špilar, 2018, master's thesis Abstract: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje.
V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred.
Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede.
Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Keywords: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 2862; Downloads: 246
Full text (959,09 KB) |
5. Primerjava javne in montessori osnovne šole glede na učne načrte za angleški jezik v drugem triletjuAna Furlan, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je narejena primerjava učnega načrta montessori osnovne šole in javne osnovne šole za drugo triado za predmet angleščina. Primerjava je bila narejena na štirih področjih; opredelitev predmeta, splošni cilji, didaktična priporočila in minimalni standardi. Vsaka od primerjanih šol ima svoje pedagoške pristope, katerih cilj je vzgojiti samostojnega posameznika in ga pripeljati do znanja. Pri opredelitvi predmeta angleščina so odstopanja v številu ur angleščine v posameznih razredih ter vključitvi predmeta na predmetnik. Sicer pa na tem področju bistvenih razlik med šolama ni. Oba programa poudarjata angleščino kot pomemben predmet, saj gre za jezik, ki ga govorijo po celem svetu in je znanje angleščine, ne samo zaželeno pač pa tudi obvezno. Primerjava splošnih ciljev je pokazala razlike le v razporeditvi ciljev. Sicer pa razlik na tem področju med šolama ni. S primerjavo didaktičnih priporočil so bile ugotovljene najbistvenejše razlike. Razlike so posledica različnega koncepta šole in načina poučevanja, kjer se šola montessori strogo drži svoje filozofije, medtem ko je v javni osnovni šoli viden širši pristop. Primerjava minimalnih standardov pokazala nekaj razlik, ki se večinoma vezane na število ciljev in pa natančnost navodil učitelju. Ti so v učnem načrtu za javno osnovno šolo precej natančni. Minimalni standardi osnovne šole montessori so zelo splošni in kratko opisani. kar gre pripisati temu, da mora šola dosegati standarde in cilje, ki so določeni s strani države.
Keywords: Montessori osnovna šola, javna osnovna šola, učni načrt, drugo triletje, cilji, didaktična priporočila, minimalni standardi
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1542; Downloads: 180
Full text (1,03 MB) |
6. DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORILucija Hebar, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Keywords: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2726; Downloads: 249
Full text (1,09 MB) |
7. PRIMERJAVA MONTESSORI OSNOVNE ŠOLE IN JAVNE OSNOVNE ŠOLE PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJUMartina Dvornik, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je narejena primerjava montessori osnovne šole in javne devetletne osnovne šole v času prve triade pri predmetu slovenščina. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi pripeljejo učence do znanja. Naloga vsebuje opravljene primerjave na štirih področjih. Med primerjavo splošnih ciljev predmeta so določena odstopanja, do katerih pride zaradi različnega načina poučevanja in koncepta šole. Primerjava minimalnih standardov znanja ob zaključku prve triade je pokazala, da je v javni osnovni šoli več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Da pa učenci dosežejo te minimalne standarde znanja, zanje potrebujejo določena učna sredstva, ki se v omenjenih šolah močno razlikujejo, kakor tudi način opismenjevanja. Razlike med primerjanima šolama so velike in zelo izstopajo. Učenci v montessori osnovni šoli pričnejo pridobivati črke že ob vstopu, oziroma se s tem srečajo že v vrtcu. V prvi triadi se učijo zapisa malih in velikih pisanih črk, v javni devetletni osnovni šoli pa najprej velikih in nato malih tiskanih črk in v tretjem razredu spoznavajo male ter velike pisane črke. Postopek pridobivanja črk kot tudi zaporedje pridobivanja črk se med obema šolama močno razlikuje. Razlike so prisotne zaradi različnega didaktičnega materiala, kot tudi načina poučevanja.
Keywords: Montessori osnovna šola, učni načrt, prvo triletje, minimalni standardi znanja, učna sredstva, opismenjevanje, postopek pridobivanja črk, zaporedje pridobivanja črk
Published in DKUM: 10.11.2011; Views: 5687; Downloads: 845
Full text (2,84 MB) |
8. PRIMERJAVA WALDORFSKE OŠ IN JAVNE OŠ PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJUBarbara Domajnko, 2010, undergraduate thesis Abstract: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje.
Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Keywords: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Published in DKUM: 15.04.2010; Views: 4437; Downloads: 519
Full text (1,80 MB) |
