1. Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko deloMiha Fermišek, 2024, master's thesis Abstract: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo).
Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni).
Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Keywords: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 248; Downloads: 37
 Full text (3,99 MB) |
2. Bioaktivne snovi iz olupkov manga za kozmetično industrijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMelani Dolgov, 2022, undergraduate thesis Abstract: Mango velja za najbolj pogosto gojeno tropsko sadje po vsem svetu. Poleg svežega sadja ga lahko predelamo v sokove, nektarje, koncentrate in marmelade, vendar med samo predelavo ostane veliko odpadnega materiala, kot so olupki, ki predstavljajo resen okoljski problem. Ravno olupki predstavljajo bogat vir polifenolnih spojin, flavonoidov, vitamina C in zaradi tega imajo protimikrobne in antioksidativne lastnosti.
Za izvedbo eksperimentalnega dela diplomske naloge smo pripravili 4 vzorce, in sicer vodni ekstrakt suhih mangovih olupkov, etanolni ekstrakt suhih mangovih olupkov, vodni ekstrakt svežih mangovih olupkov in etanolni ekstrakt svežih mangovih olupkov ter jih analizirali s pomočjo spektrofotometričnih analiz.
Protimikrobno delovanje izolatov smo ocenili s Kirby – Bauerjevo in mikrodilucijsko metodo. S Kirby – Bauerjevo metodo smo z merjenjem cone inhibicije določevali inhibitorne lastnosti izolatov na rast različnih mikroorganizmov, in sicer Gram-negativnih bakterij (Escherichia coli in Pseudomonas aeruginosa), Gram-pozitivnih bakterij (Staphylococcus aureus in Bacillus cereus) ter gliv (Candida albicans in Aspergillus brasiliensis). Z mikrodilucijsko metodo pa samo določili protimikrobno delovanje izolatov na rast bakterij, saj smo predhodno s Kirby – Bauerjevo metodo dosegli uspešno inhibicijo le na rasti bakterij. S pomočjo mikrodilucijske metode smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo izolatov.
Spektrofotometrične analize vzorcev so potrdile višjo koncentracijo totalnih fenolov in proantocianidinov ter višjo antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov v primerjavi z vodnimi ekstrakti. Iz izmerjenih con inhibicije smo s Kirby – Bauerjevo metodo dokazali protimikrobno delovanje na rast Gram-pozitivnih in Gram-negativnih bakterij, medtem ko testirani vzorci niso zavirali rast gliv. Rezultati mikrodilucijske metode so pokazali, da so bile boljše protimikrobne lastnosti izražene proti Gram-pozitivnim bakterijam v primerjavi z Gram-negativnimi.
Glede na dobljene rezultate smo dokazali, da so olupki manga bogat vir bioaktivnih snovi s protimikrobnim in antioksidativnim delovanjem, zato bi se lahko v prihodnosti izolati iz olupkov manga uporabljali v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, prehrambna in farmacevtska. Z njihovo nadaljnjo uporabo bi lahko zmanjšali količino odpadnega materiala, ki nastane med predelavo manga in s tem zmanjšali vpliv odpadkov na okolje.
Keywords: olupki manga, mikroorganizmi, bioaktivne snovi, protimikrobnost, minimalna inhibitorna koncentracija
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 723; Downloads: 103
Full text (5,39 MB) |
3. Protibakterijske učinkovine hmelja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTine Vidmar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Hmelj je rastlina, ki se jo večinoma uporablja v pivovarstvu. Vsebuje številne učinkovine z dokazanim protibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. V diplomskem delu smo se osredotočili na ksantohumol, alfa kisline in beta kisline, ki smo jih izolirali iz hmelja. Določali smo njihovo protibakterijsko učinkovitost oz. minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) proti bakterijam različnih vrst. Hmeljni ekstrakt smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče in ga nato očistili še z ekstrakcijo tekoče-tekoče. S preparativno kromatografijo smo iz hmeljnega ekstrakta izolirali alfa kisline, beta kisline in ksantohumol. Najprej smo uporabili flash (hitro) kromatografijo, nato pa še preparativno kromatografijo. Vmes smo frakcije preverjali z analiznim HPLC, prav tako pa smo okarakterizirali tudi končne izolate. Protibakterijskim učinkovinam smo nato spektrofotometrično in vizualno določili MICe za rast Escherichie coli, Pseudomonas aeruginose, Bacillus cereusa in Pseudomonas fluorescensa. Ugotovili smo, da ksantohumol, alfa kisline in beta kisline delujejo protibakterijsko na po Gramu pozitivne in prav tako na po Gramu negativne bakterije. Najnižje MIC vrednosti na vse preiskovane bakterije je izkazal ksantohumol. Najnižja je bila 3,6 µg/mL za P. fluorescens. MIC vrednosti ksantohumola za preostale bakterije so se gibale od 5,2 do 9,4 µg/mL. Najvišji MIC smo določili pri alfa kislinah za P. aeruginoso z vrednostjo 41,7 µg/mL. MIC vrednosti beta kislin so bile na različnih preiskovanih bakterijah od 15,6 do 31,3 µg/mL.
Keywords: hmelj, protibakterijske učinkovine, alfa kisline, beta kisline, ksantohumol, minimalna inhibitorna koncentracija
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 858; Downloads: 89
Full text (4,10 MB) |
4. Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktovSara Štumpf, 2018, master's thesis Abstract: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Keywords: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 2100; Downloads: 294
Full text (2,09 MB) |
