1. Dinamika mineralnega dušika v tleh glede na različno rabo travinja v Podravski in Savinjski regiji : magistrsko deloMatej Rokavec, 2023, master's thesis Abstract: V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta, ki se je izvajal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM, smo jeseni leta 2020 na 24 kmetijah v Podravski in Savinjski regiji odvzeli vzorce tal travinja za analizo mineralnega dušika (Nmin) v tleh in reakcije tal (pH). Vzorčili smo na globini 0-30 cm in 30-60 cm. Izbrali smo kmetije s 3-kosno, 4-kosno in pašno-kosno rabo travinja. Odvzetim talnim vzorcem smo določili vsebnost nitratne (NO3) in amonijske (NH4) oblike dušika, skupno količino mineralnega dušika (Nmin) in reakcijo oz. pH tal. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med pašno-kosno in 3-kosno rabo, pri čemer so bile vsebnosti NO3 in Nmin višje pri pašno-kosni rabi. Pri NH4 ni bilo statistično značilnih razlik glede na rabo, so pa bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih v obeh regijah glede na globino vzorčenja, in sicer so bile vsebnosti v spodnji plasti tal (30-60 cm) nižje. Reakcija tal se je razlikovala glede na regijo vzorčenja, vendar pa razlika ni bila statistično značilna. Ugotavljamo, da se razlike v količini mineralnega dušika v tleh kažejo glede na rabo travinja, vendar pa bi morali za bolj natančne rezultate tla vzorčiti tekom celotnega leta. Le tako bi lahko določili dejansko dinamiko vsebnosti mineralnega dušika v tleh.
Keywords: travinje, mineralni dušik, paša, košnja
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 758; Downloads: 35
 Full text (1,39 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠEDušan Geršak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Keywords: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 2318; Downloads: 114
Full text (731,03 KB) |
7. Vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.)Brigita Bračko, 2011, master's thesis Abstract: Z namenom optimaliziranja gospodarjenja z dušikom s prezimnimi dosevki v njivskem kolobarju, smo v letih 2005 do 2007 izvedli tri eksaktne poljske mikroposkuse. V njih smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v rastlinah in vpliv dosevkov na koruzo (Zea mays L.), kot naslednjo poljščino v njivskem kolobarju. Posamezni poskusi so bili zasnovani po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja (prezimni dosevki): kontrola (brez dosevka); mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum L.); ozimna ogrščica (Brassica napus L.); podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) in inkarnatka (Trifolium incarnatum L.). Dosevki so bili sejani konec avgusta in zaorani konec aprila naslednjega leta. Zaoranju dosevkov je sledila setev koruze, ki je bila spravljena konec septembra. V poskusih sta mnogocvetna ljuljka in ozimna ogrščica veliko bolj zmanjšali količino mineralnega dušika v tleh kot inkarnatka in podzemna detelja v jeseni pred prezimitvijo in spomladi po prezimitvi. V nasprotju pa sta slednji akumulirali signifikantno večjo količino dušika v organski snovi ter imeli ožje C:N razmerje kot ozimna ogrščica in mnogocvetna ljuljka. V primerjavi s kontrolo, mnogocvetno ljuljko in ozimno ogrščico, so metuljnice povečale pridelek zrnja koruze, pridelek sušine celotne rastline koruze, vsebnost skupnega dušika v zrnju in v celotni rastlini koruze, medtem ko je bil vpliv mnogocvetne ljuljke v enem izmed poskusov glede na kontrolo celo izrazito negativen.
Keywords: koruza, mineralni dušik v tleh, prezimni dosevki, pridelek, skupen dušik
Published in DKUM: 28.03.2011; Views: 4122; Downloads: 355
Full text (8,28 MB) |
8. PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TALVlado Časar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Keywords: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Published in DKUM: 11.05.2010; Views: 4690; Downloads: 604
Full text (1,08 MB) |
9. VPLIV RAZLIČNIH PREKRIVNIH RASTLIN, AGROTEHNIČNIH UKREPOV IN LOKACIJE NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK OLJNIH BUČ (Cucurbita pepo L. convar.citrullina (L.) Greb. var. styriaca Greb.) TER VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVIManfred Jakop, 2010, master's thesis Abstract: Posamezni agrotehnični ukrepi so ključnega pomena za ekološko pridelavo. V letih 2004 in 2005 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru in Ptuju izvedli ekološki poljski poskus z oljnimi bučami. Namen raziskave je bil proučiti vplive leta, lokacije, zasnove posevka (seme, sadika), gnojenja s hlevskim gnojem in prekrivnih rastlin (Trifolium incarnatum L. in Trifolium alexandrinum L.), na količino mineralnega dušika v tleh, razvoj in pridelek oljnih buč. Z vključenimi obravnavanji smo želeli zagotoviti dovolj mineralnega dušika v tleh v tistih razvojnih fazah oljnih buč, ki so pomembne za oblikovanje in kakovost pridelka bučnic. Setvene pasove, smo na parcelah s prekrivnimi rastlinami, preorali tri tedne pred sajenjem buč. Razvojne faze buč smo spremljali 20, 40, 90 in 115 dni po zasnovi posevka. Mineralni dušik smo vzorčili do 0,6 m, v fazah BBCH 001, 500 in 909. Ugotovili smo, da so leto, lokacija, prekrivne rastline in gnojenje statistično značilno vplivali na morfološke lastnosti oljnih buč v razvojni fazi BBCH 700 ter pridelek v fazi BBCH 909. Zasnova posevka s sadiko je značilno vplivala na višji pridelek bučnic. Na količino Nmin v tleh so v maju vplivala vsa vključena obravnavanja, v juniju pa samo leto in lokacija. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko prekrivni posevki in hlevski gnoj ob primerni razporeditvi padavin v rastni dobi, zagotavljajo primerno oskrbo oljnih buč z mineralnim dušikom.
Keywords: oljne buče, prekrivne rastline, mineralni dušik, hlevski gnoj, ekološko kmetovanje
Published in DKUM: 09.04.2010; Views: 5455; Downloads: 639
Full text (889,92 KB) |
10. PRIMERJAVA NEKATERIH STRNIŠČNIH DOSEVKOV V KOLOBARJU S SLADKORNO PESO (Beta vulgaris L.)Danijel Gruškovnjak, 2009, undergraduate thesis Abstract: V poljskem poskusu, ki smo ga izvedli v letih 2005 in 2006 v Lipi pri Murski Soboti, smo ugotavljali vpliv različnih dosevkov in časa zaoravanja na vsebnost mineralnega dušika v tleh (Nmin) pred zimo in spomladi ob setvi sladkorne pese ter poznejšega vpliva na pridelek sladkorne pese. Poskus je bil izveden po split-plot metodi v naključnih blokih s štirimi ponovitvami. Na glavnih parcelah smo obravnavali dosevke: ob setvi s 60 kg N gnojena mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.), negnojena mnogo
Keywords: bela gorjušica, čas zaoravanja, italijanska mnogocvetna ljuljka, mineralni dušik v tleh, oljna redkev, sladkorna pesa
Published in DKUM: 16.03.2009; Views: 3625; Downloads: 296
Full text (7,89 MB) |
