| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Kapljična mikrofluidika za pripravo oljnih in tekočekristalnih emulzij v vodi
Rok Štanc, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno tvorjenje stabilnih oljnih in tekočekristalnih kapljic v vodi z metodo kapljične mikrofluidike. Delo je sestavljeno iz teoretičnega opisa kapilarnih čipov, režimov tvorjenja kapljic in osnov tekočih kristalov, predstavitve eksperimentalnih metod, uporabljenih materialov, raziskovalne opreme, postopkov izdelave mikrofluidičnih čipov in rezultatov eksperimentov. Preizkusil sem različne načine tvorjenja kapljic s čipom z zbiralno kapilaro in s čipom z injekcijsko in zbiralno kapilaro, pri čemer sem se osredotočil na vplive premerov kapilar, viskoznosti in dinamike tokov uporabljenih kapljevin na velikost nastalih kapljic. Izpopolnil sem se v izdelavi različnih geometrij kapilarnih čipov, pripravi mikroemulzij s površinsko aktivnimi snovmi in analizi optičnih posnetkov dobljenih kapljic. Primerjal sem tudi učinkovitost dveh naprav za poganjanje in kontrolo tokov tekočin v mikrofluidičnem okolju ter izpostavil nekaj prednosti piezokontrolerja tlaka v primerjavi s tlačno črpalko. Ugotovil sem, da čip z injekcijsko in zbiralno kapilaro omogoča najbolj predvidljivo in zanesljivo tvorjenje obstojnih kapljic iz različno viskoznih silikonskih olj v vodi, saj sem z njim uspel tvoriti kapljice s premeri od 20 do 250 mikrometrov in s frekvenco nastajanja med 30 in 3500 herci. Režim kapljanja oziroma curljanja sem okarakteriziral z brezdimenzijskimi števili, dimenzijami odprtin kapilar, viskoznostjo in razmerjem pretokov uporabljenih kapljevin. Pokazal sem, da je monodisperznost kapljic močno odvisna od premera injekcijske kapilare in je najvišja v režimu kapljanja, medtem ko režim curljanja omogoča bistveno hitrejše tvorjenje manjših, a bolj polidisperznih kapljic. V zadnjem sklopu raziskav sem se posvetil kontroliranemu sproščanju vodnih mikrokapljic z barvilom iz večjih tekočekristalnih kapljic. To sem dosegel z lokalnim segrevanjem kapljic z optično pinceto čez temperaturo prehoda nematskega tekočega kristala v izotropno fazo in z dodajanjem različnih koncentracij kationskega surfaktanta v okoliški vodni medij. Ugotovil sem, da ustrezna toplotna oziroma kemična stimulacija napolnjenih kapljic tekočega kristala omogoča kontrolirano in pospešeno sproščanje enkapsulirane vsebine v okolico. Predstavljena dognanja so zanimiva za uporabo v farmaciji in v raziskavah na področju fizike mehke snovi ter za nadaljnji razvoj metod kapljične mikrofluidike z oljem podobnimi materiali.
Keywords: mikrofluidika, kapljice, optična mikroskopija, tekoči kristali.
Published: 20.07.2020; Views: 240; Downloads: 53
.pdf Full text (52,58 MB)

2.
Razvoj metode tkivne rezine in vpliv farmakoloških agensov ter pulzirajočega elektromagnetnega polja na delovanje gladkomišičnih celic sečnega mehurja miši
Tamara Serdinšek, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Fiziologija detruzorja je zelo zapletena, zaradi česar predstavlja preučevanje njegove fiziologije in odzivov na različne dražljaje velik izziv. Do danes je bilo v literaturi opisanih več in vitro metod preučevanja fiziologije sečnega mehurja, vsaka s svojimi omejitvami. Po drugi strani se uroginekologi v svoji klinični praksi srečujejo z naraščanjem incidence prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM). Vse to nakazuje potrebo po razvoju novih in učinkovitih metod preučevanja detruzorja, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi pri preučevanju različnih terapevtskih možnosti zdravljenja PASM. Namen naše raziskave je bil razviti novo metodo za preučevanje fiziološke aktivnosti GMC detruzorja, ki bi zajemala akutno pripravo tkivnega preparata in uporabo konfokalne mikroskopije. Dodatno smo želeli to metodo uporabiti še za opredelitev učinka pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMP), ki je ena izmed možnih metod zdravljenja PASM, na GMC detruzorja, saj po naših podatkih le-ta v literaturi še ni bil opredeljen. Za pripravo tkivnega preparata smo uporabili izolirane delce detruzorja predhodno žrtvovane odrasle miši NMRI. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo GMC znotraj tkiva. Nato smo s pomočjo konfokalne mikroskopije preučevali kalcijevo dinamiko posameznih GMC med stimulacijo z naraščajočimi koncentracijami karbamilholina (CCh). GMC smo identificirali na podlagi njihove morfologije in kalcijevih odzivov. Odzive GMC smo opredelili z naslednjimi spremenljivkami: zamik do odziva, rekrutacija in relativna aktivnosti celic ter kontrakcija tkiva. Za opredelitev vpliva PEMP na GMC detruzorja smo dva preparata detruzorja iste živali dvakrat zapored dražili s 25 µM CCh. En delec smo med obema stimulacijama izpostavili PEMP, drugi pa je služil kot kontrola. Nato smo opredelili naslednje spremenljivke odziva GMC pred in po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino: število aktivnih GMC, kontrakcija tkiva, čas do kontrakcije tkiva, maksimalni premik tkiva in površina kontrahiranega tkiva. S pomočjo stimulacije tkiva z naraščajočimi koncentracijami CCh smo opredelili tri različne fenotipe odzivov GMC: spontano aktivne GMC z in brez odziva na stimulacijo s CCh ter GMC brez spontane aktivnosti, ki so se odzvale na stimulacijo s CCh. Rekrutacija GMC v aktivno stanje je potekala znotraj ozkega koncentracijskega območja (1–25 µM), ki je povzročilo aktivacijo praktično vseh GMC. Maksimalna kalcijeva aktivnost GMC je bila pri koncentraciji 25 µM, kar je sovpadalo z vidno kontrakcijo tkiva. Dodatno smo pri višjih koncentracijah CCh opažali krajše zamike do pričetka odzivov celic. Ugotovili smo tudi, da bi PEMP lahko imelo neposreden učinek na GMC detruzorja, saj je bil po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino prisoten manjši maksimalni premik tkiva med drugo stimulacijo s CCh kot med prvo stimulacijo s CCh. Dodatno smo ugotavljali tudi statistično značilno manjše razmerje premika tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino in večjo razliko v površini kontrahiranega dela tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino. Zaključimo lahko, da se je naša nova in situ metoda preučevanja morfologije in fiziologije detruzorja izkazala za učinkovito in reproducibilno. Odzivi GMC na stimulacijo s CCh so bili znotraj fiziološkega območja in primerljivi z rezultati drugih raziskav s tega področja. Ker sama metoda omogoča zadostno prostorsko in časovno ločljivost za preučevanje odzivov več GMC hkrati, verjamemo, da bi lahko imela velik doprinos k preučevanju fiziologije detruzorja. Dodatno smo uspeli dokazati možen učinek PEMP na GMC detruzorja, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave. Te bodo v prihodnosti skušale raziskati terapevtski učinek na večjem vzorcu in za večjo translacijsko relevantnost modela tudi na človeškem tkivu, pridobljenem pri operacijah sečnega mehurja.
Keywords: sečni mehur, detruzor, gladkomišična celica, konfokalna mikroskopija, miš, fiziologija, disekcija tkiva, prekomerna aktivnost sečnega mehurja, pulzirajoče elektromagnetno polje, magnetna stimulacija
Published: 17.07.2020; Views: 329; Downloads: 48
.pdf Full text (4,45 MB)

3.
Vpliv obdelave na fibriliranje liocel vlaken
Simona Strnad, Majda Sfiligoj-Smole, 2000, original scientific article

Abstract: Razlike procesov pridobivanja različnih regeneriranih celuloznih vlaken povzročajo različno morfološko zgradbo vlaken, ki se kaže tudi v različnem nagnjenju k fibriliranju. Zaradi visoke orientacije in kristalinosti vlaken kažejo liocel vlakna močno težnjo k fibriliranju, t.j. cepljenju fibrilov vzdolž vlaken. Nabrekanje in mehanske obremenitve ta pojav pospešijo in ojačajo. Zelo tanki fibrili na površini vlaken in njihovo kodranje povzročijo povečano površino vlaken in s tem spremembo površine tkanin. Metoda, ki so trenutno na razpolago za ocenitev stopnje fibriliranja so še nepopolne. Spremembo površine vlakna kot funkcijo fibriliranja lahko zaznamo optično ali po spremembah otipa. V prispevku smo predstavili novo metodo zasledovanja fibriliranja s spremembo optičnih lastnosti tkanin, in sicer Tencel vlaken. Z obdelavo in kvantitativno analizo mikroskopskih slik smo določali spremembe oblike in velikosti por v tkanini, ki so nastale kot posledica različnih postopkov obdelane, n. pr. fibriliranje surove tkanine, encimatska obdelava in zamreženje liocel vlaken.
Keywords: tekstilna industrija liocel vlakna, Tencel, fibriliranje, mikroskopija, obdelava slik, kvantitativna analiza slik
Published: 01.09.2017; Views: 752; Downloads: 63
.pdf Full text (1,00 MB)
This document has many files! More...

4.
Novejši podatki o vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za prostoživeče ptice v Sloveniji
Breda Jakovac-Strajn, Kristina Jelka Pozvek, Tanja Prosenik, Mario Lešnik, Igor Ujčič Vrhovnik, 2013, original scientific article

Abstract: Vdihavanje peloda vrst iz rodu Ambrosia lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Krma za prostoživeče ptice je eden od dejavnikov, ki pripomorejo k širjenju omenjenih rastlin. Leta 2010 so zato k Direktivi o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2002/32/ES) dodali aneks, da lahko krma za živali, ki vsebuje nezmleta žita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia v kilogramu krme (UL L 290/54). Podatkov o vsebnosti semen te rastline v krmi je zelo malo, zato smo z mikroskopsko metodo preiskali 40 vzorcev krme za prostoživeče ptice. Semena ambrozije je vsebovalo 20 vzorcev oziroma 50 %. Ugotovljeno število semen v kilogramu posameznega vzorca je bilo od 2 do 146 (10 mg do 774 mg). V skladu s predpisi smo vsebnosti preračunali relativno na vzorec z 12 % vlage in ugotovili, da je dovoljeno mejo presegalo 5 vzorcev (12,5 %).
Keywords: Ambrosia, semena, krma, analize, mikroskopija, ptice
Published: 13.07.2017; Views: 506; Downloads: 70
.pdf Full text (182,54 KB)
This document has many files! More...

5.
6.
Cell physiology in tissue slices
Andraž Stožer, Jurij Dolenšek, Maša Skelin, Marjan Rupnik, 2013, review article

Abstract: Uporaba izoliranih endokrinih celic je omogočila razvoj številnih metod za oceno osnovne celične arhitekture in opredelitev pomembnega dela molekularnih mehanizmov, ki sodelujejo pri celičnih procesih, kot sta vzdražnost celic in izločanje hormonov v procesu eksocitoze po porastu znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov. Ta prizadevanja so vodila v oblikovanje dogovornih modelov, ki razlagajo aktivacijo in splošen način delovanja določenega celičnega tipa. Z uporabo svežih tkivnih rezin lahko presežemo dosedanje raziskave in razkrijemo celo vrsto porajajočih se lastnosti, ki jih dogovorni modeli ne morejo zlahka predvideti niti razložiti. V tem članku predstavljamo izbor naših najpomembnejših eksperimentalnih ugotovitev na celicah beta v tkivnih rezinah trebušne slinavke.
Keywords: celica beta, Langerhansov otoček, tkivna rezina trebušne slinavke miši, elektrofiziologija, konfokalna fluorescenčna mikroskopija, kalcijevo barvilo, teorija grafov
Published: 10.07.2015; Views: 837; Downloads: 48
URL Link to full text

7.
DOLOČEVANJE PORAZDELITVE VELIKOSTI DELCEV FARMACEVTSKE UČINKOVINE MOMETASON FUROAT V SUSPENZIJI, S POMOČJO OPTIČNE MIKROSKOPIJE
Daša Šivec, 2014, master's thesis

Abstract: Farmacevtska industrija za določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine pozna veliko metod, ki se med seboj razlikujejo po principu določevanja in s tem tudi po dobljenih rezultatih. V zadnjem času je razvoj na tem področju zelo napredoval, tako da lahko danes hitro in rutinsko določimo vse vrste velikosti trdnih delcev, tako v suspenziji (npr. nosnih pršilih), kot delce v praškastih materialih. V magistrskem delu je prikazano določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine s pomočjo optičnega mikroskopa in potrditev le-teh s pomočjo ramanske mikroskopije. Pri prvi tehniki smo uporabljali optični mikroskop s kamero in primerno programsko opremo za analizo slike. Programska oprema nam je omogočila ročno izbiro analiziranih delcev tako, da smo delce učinkovine sami izbrali. S to metodo smo dobili velikost delcev. Druga tehnika – ramanska mikroskopija, nam je s pomočjo ramanskega mikroskopa Renishaw inVia in ustrezne programske opreme potrdila pravilno izbiro določevanih delcev na podlagi ramanskega spektra. Za farmacevtsko učinkovino smo izbrali mometazon furoat, ki smo jo primerjali še z dvema farmacevtskima učinkovinama budezonid in flutikazon furoat v nosnem pršilu. Omenjene farmacevtske učinkovine v nosnem pršilu služijo pri odpravljanju simptomov alergijskega rinitisa. Poleg učinkovine pa nosna pršila vsebujejo tudi avicelno fazo (RC-591), ki deluje kot pomožna snov in vpliva na viskoznost vzorcev. Avicelna faza (RC-591) nas pri sami določitvi velikosti delcev ni zanimala. V magistrskem delu smo primerjali vse tri farmacevtske izdelke med seboj, tako generične kot referenčne. Rezultati kažejo, da smo z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia potrdili izbiro pravih delcev učinkovine mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata v nosnem pršilu in ne delcev avicela RC-591. Iz analize velikosti delcev opazimo, da ni razlike med generičnimi in referenčnimi vzorci in da imajo vse analizirane nosne suspenzije enako velike delce učinkovine. Velikost delcev učinkovine mometazon furoat in flutikazon furoat je 9 µm, delci budezonida pa so nekoliko večji, 10 µm. Z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia je potrjena hipoteza, da se avicel RC-591 lahko optično loči od mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata.
Keywords: učinkovine (mometazon furoat, budezonid, flutikazon furoat) nosnih pršil, optična mikroskopija, ramanska mikroskopija, velikost delcev, ramanski spekter
Published: 30.01.2015; Views: 1648; Downloads: 77
.pdf Full text (3,41 MB)

8.
Sinteza maghemita (γ-Fe2O3) iz piridinskega kompleksa Fe(C5H5N)4Cl2
Maja Smiljan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je sintetizirati nanodelce maghemita iz piridinskega kompleksa Fe(C5H5N)4Cl2. Sinteza poteka v dveh stopnjah in sicer priprava piridinskega kompleksa, nato pa hidroliza in oksidacija te rumene soli do γ-železovega oksida ter naknadna dehidracija do maghemita. Uporabljene so različne tehnike hidrolize, oksidacije in dehidracije, ob spreminjanju fizikalnih pogojev. Postopno in sistematično želimo ugotoviti od katerih parametrov (katerih vmesnih stopenj) je odvisna uspešnost sinteze – kakšni so optimalni pogoji za nastanek nanodelcev maghemita in rast njegovih kristalov.
Keywords: maghemit, železovi oksidi, železovi hidroksidi, magnetne tekočine, piridin, nanodelci, nanotehnologija, rentgenska praškovna difrakcija, elektronska mikroskopija
Published: 25.09.2014; Views: 1435; Downloads: 123
.pdf Full text (2,32 MB)

9.
Sonokemijske sinteze sulfidov izbranih kovin 4. periode periodnega sistema
Jernej Simonič, 2014, master's thesis

Abstract: Namen našega magistrskega dela je bil s pomočjo sonokemijske sonde izvesti sonokemijske reakcije med reagenti, ki so vir izbranih prehodnih kovin (mangana, železa, kobalta in niklja) in reagenti, ki vsebujejo žveplo ter pri tem dobiti končen produkt kovinske sulfide. S spreminjanjem reagentov, amplitude in časa sonificiranja smo dosegli sinteze produktov kovinskih sulfidov različnih stehiometrij, prav tako se je spreminjala velikost delcev in izkoristki reakcij. Dokazali smo, da različne prehodne kovine različno reagirajo z reagenti, ki so vir žvepla. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično metodo, ki nam je dodatno služila kot metoda za izboljšanje lastnosti produkta (boljšo kristaliničnost), ter transmisijsko elektronsko mikroskopijo. V teoretičnem delu je zapisan pregled strokovne in znanstvene literature s področja sonokemijskih sintez kovinskih sulfidov, selenidov in teluridov. Prav tako so opisani kovinski sulfidi, njihove lastnosti in uporaba, saj so zaradi slednjega predmet številnih raziskav, da bi našli preprostejše in varčnejše načine za njihovo sintezo.
Keywords: sonokemija, kovinski sulfidi, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Published: 19.06.2014; Views: 1431; Downloads: 124
.pdf Full text (6,95 MB)

10.
Ugotavljanje vpliva zlitinskih elementov na lastnosti vermikularne litine z ekonomsko analizo nastalih stroškov
Vid Podgoršek, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo v splošnem govori o postopkih litja vermikularne litine, vplivu elementov na njene lastnosti s primerjavo vrednosti, kot jih predvideva teorija. Vsebuje še analizo nastalih stroškov pri reševanju problema v podjetju Omco Feniks Slovenija, d. o. o. V prvem poglavju je razloženo, kaj je livarstvo, opisane so železove litine, vermikularna litina in pojasnjen je vpliv zlitinskih elementov na lastnosti litine. Nato sledi predstavitev postopkov in naprav za preiskavo mikrostrukture ter nekaj podatkov o programu za statistično obdelavo podatkov. Na koncu poglavja so razloženi osnovni pojmi statistične analize in pojasnjena je teorija stroškov. V drugem delu je opisana celotna tehnologija litja vermikularne litine v podjetju Omco Feniks Slovenija, d. o. o. Postopek zajema pripravo modelov, taljenje železovih zlitin, izdelavo jeder in peščenih form ter ulivanje in čiščenje ulitkov. Vključeni so še še pomožni procesi, kot sta skladiščenje in vzdrževanje. V tem poglavju so tudi opisani različni postopki pridobivanja sive litine z vermikularnim grafitom z izhodiščno sestavo in obdelavo taline. Predstavljen je kupec oziroma njegovi odlitki za ladijske motorje, ki so iz omenjene litine, ter samo podjetje Omco Feniks Slovenija, d. o. o. V raziskovalnem delu so najprej določene mehanske, kemijske in metalografske lastnosti vzorcev EN-GJV-350. Sledi statistična obdelava rezultatov v programu R z izračunom korelacij in določanjem statistične značilnosti le-teh oziroma s primerjavo izmerjenih vrednosti in značilnosti, kot jih predvideva teorija. Pri vplivu lastnosti in elementov na raztezek so napravljeni in utemeljeni tudi še linearni modeli. Pri tem je bilo ugotovljeno, da ima ključno vlogo element magnezij, hkrati pa linearni modeli po večini niso smiselni. Vzrok je najverjetneje v pojavu multikolinearnosti in zaradi prisotnih osamelcev. Raziskovalni del vključuje še opis problema, ki ga je imelo podjetje, in analizo nastalih stroškov pri tem.
Keywords: Vermikularna litina, mikroskopija, zlitinski elementi, tehnologija litja vermikularne litine, statistična analiza, program R, analiza stroškov.
Published: 05.05.2014; Views: 1339; Downloads: 260
.pdf Full text (14,61 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica