| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Keywords: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Published: 30.09.2020; Views: 209; Downloads: 53
.pdf Full text (2,01 MB)

2.
Vpliv v gojišče dodanih avksinov in tretiranja s temo na koreninjenje marelice v tkivni kulturi
Katja Horvat, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede raziskali vpliv avksinov IBA in NAA ter vpliv teme na rast in razvoj korenin pri marelici (Prunus armeniaca L.) v in vitro razmerah. Uporabili smo poganjke marelice, ki so že rastli v tkivni kulturi. Kontrolno gojišče G0 ni vsebovalo avksinov. Gojišče G1 je vsebovalo 1 mg/l IBA, G2 2 mg/l IBA, G3 4 mg/l IBA, G4 0,2 mg/l NAA in G5 1 mg/l NAA. Za vsak tip gojišča smo pripravili 60 kozarčkov. Poganjke smo pustili na gojišču za koreninjenje tri tedne. Polovico kozarčkov (30) smo prekrili z alufolijo in jih po sedmih dneh odkrili (tema). Na kontrolnem gojišču je bil delež ukoreninjenja 9,1-odstoten. Najvišji delež (100 %) ukoreninjenja je bil na gojišču G1, ki je bilo izpostavljeno temi. Najnižji delež ukoreninjenja (11,5 %) pa je bil na gojišču G5 na svetlobi. Koncentracija avksina je statistično značilno vplivala na število korenin. Pri dodanem avksinu IBA je bilo povprečno število korenin 3,260, v temi pa 2,544. Pri dodanem avksinu NAA je bilo povprečno število korenin 0,452, v temi pa 1,095. Ugotovili smo tudi, da dodatek avksina NAA statistično značilno vpliva na pojavljanje kalusa, dodatek avksina IBA pa ne.
Keywords: marelica, mikropropagacija, in vitro, koreninjenje
Published: 02.09.2020; Views: 137; Downloads: 36
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Vpliv v gojišče dodanega 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi
Tamara Hribernik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pri katerem smo ugotavljali vpliv v gojišče dodanega citokinina 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poskus so bili vključeni 103 poganjki marelice. Preizkušali smo tri različna gojišča. Gojišče G0 je predstavljalo kontrolo (brez dodanih hormonov), gojišču G1 smo dodali 0,01 mg/L NAA in 0,5 mg/L BAP, gojišču G2 pa smo dodali 0,01 mg/L NAA in 1 mg/L BAP. Ugotovljeno je bilo, da je dodani BAP statistično značilno vplival na prirast mase marelice. Pri G0 je bil po 9 tednih prirast mase 0,096 g ± 0,057, pri G1 1,073 g ± 0,838 in pri G2 2,257 g ± 1,140. Ugotovili smo tudi, da dodani BAP pozitivno vpliva na število novo nastalih poganjkov. Po 9 tednih namreč na gojišču G0 ni bilo opaženih novih poganjkov, na G1 je bilo 11,320 ± 5,881 poganjkov, na G2 pa 21,180 ± 9,612 poganjkov. Višja koncentracija BAP ni statistično značilno povečala števila vitrificiranih rastlin, se je pa z večjo koncentracijo BAP, povečal delež vitrificiranih rastlin. Delež vitrificiranih rastlin na G1 je znašal 20,6 %, na G2 35,3 %, na G0 (brez BAP) pa vitrificiranih rastlin ni bilo.
Keywords: marelica, Prunus armeniaca, mikropropagacija, BAP
Published: 22.08.2019; Views: 545; Downloads: 110
.pdf Full text (1,89 MB)

4.
Vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na rast in vitrifikacijo pri mikropropagaciji marelice
Patricija Frešer, 2019, master's thesis

Abstract: Leta 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ugotavljali vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na vitrifikacijo, rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poizkus smo vključili 73 poganjkov marelice. Uporabili smo tri različna gojišča, ki smo jim dodali različne koncentracije citokininov (tidiazurona). Obravnavanje G1 je bilo osnovno gojišče (brez tidiazurona), gojiščema G2 in G3 pa smo dodali tidiazuron v različnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je dodani tidiazuron statistično značilno vplival na pojav vitrificiranih rastlin. Na gojišču G3 je bilo največ vitrificiranih poganjkov (83%), prav tako so bili vitrificirani poganjki izraziti pri gojišču G2 (70 %). Pri obravnavanju G1 ni bilo vitrificiranih poganjkov. Glede prirasta mase poganjkov marelice so bile statistično značilne razlike pri 5 % tveganju med obravnavanjema G1 in G2 ter med G1 in G3. Med G2 in G3 pa ni bilo statistično značilnih razlik glede prirasta mase. Pri nastanku novih poganjkov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanimi tremi gojišči.
Keywords: marelica, mikropropagacija, citokinini, vitrifikacija
Published: 28.06.2019; Views: 635; Downloads: 139
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Keywords: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Published: 02.10.2018; Views: 794; Downloads: 215
.pdf Full text (844,84 KB)

6.
Razmnoževanje paradižnika v in vitro pogojih
Manja Germ, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2017 smo opravili poskus, v katerem smo testirali vpliv treh različnih gojišč na rast in razvoj paradižnika. V gojišča smo dodali različne koncentracije proteina kazein hidrolizata (0 g/l, 0,1 g/l in 0,04 g/l) in citokinina benzil amino purina v treh različnih koncentracijah 0 mg/l, 112,65 mg/l in 1 mg/l (CH + BAP). V poskus smo vključili štiri različne lokalne genotipe paradižnika. Kot izhodiščni material smo uporabili plodove paradižnika, ki smo jih površinsko sterilizirali in iz njih pobrali sterilna semena. Iz semen smo na indukcijskem gojišču vzgojili rastline, ki smo jih prenesli na tri različna gojišča. Vsak poganjek smo pred inokulacijo na gojišče za razraščanje stehtali. Po 30 dneh smo poganjke ponovno stehtali in iz razlike obeh mas izračunali prirast zelene mase na posameznem gojišču. Najboljši prirast mase je bil pri vseh genotipih na gojišču G1 (brez dodanega CH in BAP), najmanjši prirast pa na gojišču G3, ki je vsebovalo 0,04 mg/l CH in 1 mg/l BAP. Ugotovili smo, da med gojiščem in genotipom ni bilo interakcije. Kazein hidrolizat in BAP v našem poskusu nista pokazala pozitivnega učinka na rast paradižnika in vitro.
Keywords: paradižnik / mikropropagacija / tkivne kulture / kazein hidrolizat / BAP
Published: 01.10.2018; Views: 527; Downloads: 79
.pdf Full text (873,51 KB)

7.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Keywords: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Published: 04.05.2018; Views: 524; Downloads: 131
.pdf Full text (793,88 KB)

8.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, master's thesis

Abstract: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Keywords: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Published: 16.08.2017; Views: 662; Downloads: 122
.pdf Full text (1,53 MB)

9.
VZPOSTAVITEV TKIVNE KULTURE ČESNA (Allium sativum L.) 'PTUJSKI SPOMLADANSKI'
Erika Žolnir, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V letih 2015 in 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali metode razmnoževanja česna (Allium sativum L.), in sicer sorto 'Ptujski spomladanski' v in vitro razmerah. Česnove čebulice smo sterilizirali z 20 minutnim tretiranjem s 4 % NaOCl. Iz steriliziranih česnovih čebulic smo pod aseptičnimi pogoji izrezali meristeme in jih ponovno sterilizirali s 4 % NaOCl (15 minut). Ta sterilizacija je bila uspešna za 93 % meristemov. Za regeneracijo poganjkov smo uporabili gojišče MS z vitamini in 8 % saharoze. Ugotovili smo, da dodana jasmonska kislina v koncentraciji 5 µM pozitivno vpliva na nastajanje novih česnovih čebulic. Iz začetnih 32 poganjkov smo v dveh mesecih namnožili 67 poganjkov in 55 česnovih čebulic. Česen je koreninil na gojiščih za subkultiviranje, brez dodanih avksinov, kjer je 54 % rastlin razvilo več kot 10 korenin. Le 6 % rastlin na gojišču za subkultiviranje ni razvilo korenin. V treh tednih smo uspešno aklimatizirali 66 % rastlin.
Keywords: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, česen, Allium sativum
Published: 26.05.2017; Views: 758; Downloads: 93
.pdf Full text (799,50 KB)

10.
MOŽNOSTI MIKROPROPAGACIJE PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.),
Marko Viher, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pravi kostanj (Castanea sativa) je lesnata rastlina, ki se težje razmnožuje tako generativno s semenom kot vegetativno s cepljenjem ali potaknjenci. Uspešno razmnoževanje v in vitro razmerah pa je odvisno od matičnih rastlin, sterilizacije, sestave gojišč, natančnosti in pogojev gojenja. V poskus mikropropagacije so bili vključeni 3 genotipi (G1, G2 in G3) iz območja Kozjaka. Za sterilizacijo brstov smo uporabili 6 metod, od katerih se je kot najboljša izkazala sterilizacija s 3 % dikloroizocinaurično kislino (DICA) (72 % sterilnih in vitalnih brstov). Primerjava sterilizacije odprtih in zaprtih brstov je pokazala, da so se bolje sterilizirali zaprti brsti, medtem ko so po uspešni sterilizaciji bolje odgnali odprti brsti. Genotip ni imel večjega vpliva na uspešnost sterilizacije. Dodatek askorbinske kisline v gojišče ni imel pozitivnega učinka na rast kulture. Najuspešnejše gojišče za rast poganjkov pa je bilo MS-NO3 i.
Keywords: mikropropagacija/ pravi kostanj/ Castanea sativa/ tkivne kulture/ in vitro
Published: 11.10.2016; Views: 1094; Downloads: 156
.pdf Full text (2,11 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica