1. Razvoj pametnega prezračevalnega sistema : diplomsko deloMatic Smogavec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo govori o razvoju prezračevalnega sistema z možnostjo upravljanja le-tega s pomočjo telefona, tablice ali računalnika. Delo zajema metode kot so 3D modeliranje, načrtovanje vezja, Programiranje v C jeziku, programiranje v HTML in Javascript jezikih, sestava vezja oz. spajkanje ter montažo sistema. V začetku smo podrobneje analizirali podobne sisteme, ki so ponujeni na trgu in glede na to opredelili zahteve za naš sistem z namenom, da bi bil le-ta boljši. Sledila je izbira ustreznih komponent, ki so na voljo na trgu, nato pa načrtovanje in izdelava strojnih in elektronskih delov ter montažo teh v smiselno zaključeno celoto. Na koncu sledi analiza našega oz. lastnega sistema v kateri ugotavljamo ali sistem v celoti izpolnjuje v začetku postavljene zahteve in glede na to podamo rezultate. Sledi še opis in rešitev večjih težav, ki jih je pomembno izpostaviti in pa zaključni komentar z nekaj idejami za nadgradnjo.
Keywords: razvoj, prezračevalni sistem, rekuperacija toplote, Wi-Fi, upravljanje na daljavo, 3D modeliranje, 3D tiskanje, načrtovanje, vezja, mikrokrmilnik, programiranje, C, C++, HTML, Javascript, CSS, spletna stran, Websocket
Published in DKUM: 08.11.2022; Views: 494; Downloads: 111
 Full text (2,28 MB)
This document has many files! More... |
2. Mehatronski sistem za pomoč pri uglaševanju ukrivljenega in sestavljenega loka : diplomsko deloSergej Podkrajšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: V lokostrelstvu je ob strelčevi preciznosti in tehniki pomembna tudi odlična uglašenost loka. Za uglaševanje potrebujemo ponovljiv strel, ki ga strelec težko doseže. Diplomska naloga opisuje razvoj naprave, namenjene samodejnemu streljanju z lokom za zagotavljanje ponovljivosti strelov. Osnovni del naprave je konstrukcija, na katero lahko namestimo lok. Konstrukcija omogoča korekcije smeri streljanja v horizontalni in vertikalni smeri. Nanjo je pritrjen elektromehanski sistem, ki omogoča napenjanje loka z navijanjem traku na osi koračnega motorja, krmiljenega z mikroračunalnikom. Po končani kalibraciji si motor zapomni dolžino potega, ki jo doseže ob vsakem naslednjem strelu. Za proženje skrbi prožilec, pritrjen na koncu traku.
Keywords: uglaševanje loka, lokostrelstvo, koračni motor, mikrokrmilnik
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 166; Downloads: 22
Full text (3,83 MB) |
3. Samodejni uglaševalnik kitare : diplomsko deloRadoslav Pantić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Cilj projekta je bil zasnovati in izdelati samodejni uglaševalnik, ki bi zajemal zvok glasbenega inštrumenta, in bi na podlagi tega uglasil strune z vrtenjem ključev za uglaševanje na inštrumentu. Naprava naj bi bila enostavna za uporabo in bi uporabniku zagotovila povratno informacijo o procesu uglaševanja preko OLED zaslona.
Keywords: Uglaševalnik kitare, mikrofon, struna, Hitra Fourierova transformacija, servo-motor, litij-ionska baterija, OLED, mikrokrmilnik, napetostna regulacija, vzorčenje, analogno - digitalni pretvornik
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 277; Downloads: 25
Full text (2,97 MB)
This document has many files! More... |
4. Avtomatski sortirnik lego kock s pomočjo strojnega vida : magistrsko deloVid Ostroško, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bila izdelava programa, kateri bi s pomočjo kamere preveril tip kocke na tekočem traku in jo pospravil v pravilen zaboj. Uporabili smo sortirnik lego kock s koračnimi motorji za premikanje traku, analognimi senzorji za zaznavo kocke, servomotorji za pospravljanje kocke v zaboj in mikrokrmilnik STM. Mikrokrmilnik je služil za premikanje tekočega traku, zaznavanje prisotnosti kocke in pospravljanje kocke v pravilen zaboj. Nanj smo priklopili računalnik na katerem je deloval program za prepoznavo tipa kocke in uporabniški vmesnik. Program na mikrokrmilniku je napisan v programskem okolju STM32CubeIDE v jeziku C, program na računalniku pa v programskem okolju Visual Studio v jeziku Python.
Keywords: Lego kocke, mikrokrmilnik STM, uporabniški vmesnik, sortiranje, avtomatizacija, Visual Studio, Strojni vid, Python
Published in DKUM: 04.04.2022; Views: 644; Downloads: 46
Full text (3,48 MB) |
5. Dvo-valovnodolžinsko spektralno razločevanje michelsonovega interferometra za merjenje raztezka : magistrsko deloEmanuel Nikl Hutinski, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obsega dva dela, teoretični in praktični del. Opisana je izdelava senzorja za zaznavanje raztezkov na osnovi Michelsonovega interferometra z dvema laserskima diodama. Nadalje so v delu predstavljene tudi simulacije, izbira komponent, uporabljene naprave, rezultati in smernice za razvoj nadaljnjih senzorskih sistemov, baziranih na Michelsonovem interferometru.
Keywords: Optično vlakno, Michelsonov interferometer, laserska dioda, mikrokrmilnik, Goertzelov algoritem, valovna dolžina, procesiranje signalov, LabView, merilni sistem, temperaturna kompenzacija, fotodioda, senzor raztezka
Published in DKUM: 16.12.2021; Views: 543; Downloads: 94
Full text (4,02 MB) |
6. |
7. Zajem in uporaba podatkov z nosljivih naprav s pomočjo uporabe komunikacije TCP/IP : diplomsko deloKevin Preac, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena večslojna rešitev Interneta stvari, kjer s pomočjo protokolnega sklada TCP/IP upravljamo mikrokrmilnik preko brezžičnega omrežja. V rešitvi se s pomočjo WeMos D1-Mini mikrokrmilnika krmili diode RGB LED-traka. Na začetku so predstavljeni Internet stvari, internetni protokolni sklad TCP/IP ter omrežni protokol HTTP. V nadaljevanju so predstavljene vse strojne komponente končnega izdelka kot tudi vse uporabljene tehnologije za izvedbo programske rešitve naloge. V končnih poglavjih je predstavljena izdelava elektronskega vezja rešitve in izdelava programske arhitekture večslojnega sistema ter povezava posameznih delov rešitve v skupno celoto. S pomočjo izpiskov kode ter diagramov izvajanja posameznih funkcij je opisano delovanje posameznih slojev, rešitve ter medsebojna komunikacija le-teh.
Keywords: internet stvari, ESP8266, TCP/IP, LED, mikrokrmilnik
Published in DKUM: 26.03.2021; Views: 644; Downloads: 72
Full text (1,01 MB) |
8. Razvoj sistema avtomatizacije doma na osnovi tehnologije Lora : master thesisMario Andrija Balug, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili razvoj sistema za avtomatizacijo doma, ki temelji na Lora tehnologiji. Namen naloge je bil razviti takšen komunikacijski sistem, ki lahko deluje tudi na večje razdalje in ga je mogoče integrirati v že obstoječ sistem za avtomatizacijo doma, ki ga je razvilo podjetje Home Control AS.
Naloga podrobneje predstavlja sam razvojni process centralne procesne enote, ki jo potrebujemo kot pretvornik potokolov, in sicer med prehodom Home Control in Lora protokolom, ki smo jo razvili v sklopu magistrske naloge. Home Control AS sistem za pametno hišo že uporablja ”Zigbee”, “Z-Wave”, “Bluetooth” in “MQTT” protokole. Med njimi je še posebej zanimiv “MQTT” protokol, saj omogoča možnost razvoja “naredi sam-DIY” naprav, ki jih lahko upravljamo tudi preko pametnih telefonov. Za MQTT naprave lahko uporabljamo tudi standardno WiFi povezavo za povezavo s prehodom. Home Control AS tudi podpira MQTT knjižnice, ki jih lahko uporabimo z Arduino platformami ali platformami, ki bazirajo na sistemu Linux. Te knjižnjice vključujejo metode, ki jih potrebujemo za povezovanje s prehodom Home Control, in tudi metode za uporabo MQTT naprav.
Vsi protokoli sicer zagotavljajo stabilno komunikacijo, problem pa je, ko je potrebno pošiljati podatke na razdaljah več sto metrov. Prehod Home Control namreč nima modula na tiskanem vezju, ki bi lahko pošiljal podatke na večjih razdaljah. Da bi ta problem odpravili, smo razvili centralno procesno enoto z uporabo platforme Raspberry Pi 3, ki temelji na sistemu Linux. Glavni namen te platforme je komunikacija z vsemi Lora napravami z uporabo LoRa-02 modula in ustvarjanje virtualnih MQTT naprav, ki bazirajo na konfiguraciji Lora naprav, ki so povezane na prehod Home Control. Tako lahko centralna procesna enota sprejme sporočila iz prehoda Home Control po MQTT protokolu, jih nato pretvori v format Lora protokola in na koncu pošlje Lora napravi.
Magistrska naloga predstavlja tudi sam razvojni process modula, ki bazira na Lori tehnologiji. Lora modul je razvojna platforma, ki uporablja baterijsko napajanje, implementira Lora protokol, in ima na razpolago tudi pine za povezovanja različnih senzorjev. Pri avtomatizaciji domov tako lahko merimo temperaturo kleti, ali kontroliramo zalivanje trave na vrtu. Pripadajoče tiskano vezje smo razvili v programski opremi KiCad designer.
Programska oprema za centralno kontrolno enoto je napisana v C++ programskem jeziku, ki je nato prevedena v izvršno kodo za ARM mikroprocesorje. Lora modul uporablja STM32L0 “low power” mikrokrmilnik ARM, medtem ko je programska oprema zanj napisana v C programskem jeziku z uporabo Cube MX za nastavitev periferije in ure mikrokrmilnika.
Rezultati magistrske naloge so v celoti izpolnili cilje naloge. Lora naprava se lahko uspešno povezuje s centralno kontrolno enoto. Virtualna MQTT naprava je pri tem tudi dinamično ustvarjena na sami centralni kontrolni enoti in povezana s prehodom Home Control. Vsi ukazi poslani iz mobilne aplikacije na napravo Lora, so lahko tako preko centralne kontrolne enote uspešno sprejeti in sprocesirani. Med razvojnim procesom je sicer prihajalo tudi do težav, za katere smo morali poiskati ustrezne rešitve. Razviti sistem tako že generira mnogo idej za nadaljni razvoj, ima pa že v tej obliki možnost uporabe v številnih aplikacijah sistema avtomatizacije domov.
Keywords: Lora, avtomatizacija doma, raspberry pi, ARM mikrokrmilnik, MQTT protokol
Published in DKUM: 01.03.2021; Views: 1091; Downloads: 104
Full text (2,07 MB) |
9. Mikrokrmilniško voden napajalnik za požarne sisteme : diplomsko deloEdvard Bregar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja razvoj mikrokrmilniško vodenega napajalnika za požarne sisteme, ki je zasnovan tako, da je v skladu z vsemi trenutno veljavnimi predpisi ter s standardom SIST EN 54-4.
Požarni sistem je sestavljen iz požarne centrale, ki krmili številne dodatne naprave (sirene, bliskavke, ključavnice …), ki pa pogosto potrebujejo dodatno napajanje. Dodatni napajalniki so ustrezno razporejeni po objektu in zagotavljajo ustrezno napajanje naprav iz dveh virov. V primeru izpada primarnega vira, sistem preklopi na baterijsko napajanje. Dodatni napajalniki nadzirajo, polnijo in vzdržujejo vgrajeno svinčevo baterijo, hkrati pa nadzirajo vse pomembne napetosti, preklapljajo med primarnim in baterijskim napajanjem. V standardu EN 54-4 je zahtevano tudi, da mora imeti dodatni napajalnik vsaj en izhod, s katerim lahko preostalemu delu požarnega sistema javi napako v delovanju.
Mikrokrmilniško voden napajalnik za požarne sisteme je sestavljen iz standardnega industrijskega napajalnika, mikrokrmilniške kartice, ožičenja, ohišja ter svinčeve baterije. Na pokrovu ohišja je vgrajena tudi čelna plošča za prikaz stanja. V delu je opisan razvoj od osnovne ideje do končnega izdelka. Podani so tudi primeri problemov, vključno s certifikacijo izdelka pred komercialno uporabo.
Keywords: napajalnik, požarni sistem, mikrokrmilnik
Published in DKUM: 14.12.2020; Views: 798; Downloads: 66
Full text (2,38 MB) |
10. Vzpostavitev povezave med linearnim potenciometrom in simulacijskim programom z mikrokrmilnikom arduino za potrebe obratovanja modela elektroenergetskega sistema : diplomsko deloBenjamin Zlodej, 2020, undergraduate thesis Abstract: Elektroenergetski sistem je obsežen sistem elektroenergetskih elementov za proizvodnjo, transformacijo in prenos električne energije od elektrarn do končnih porabnikov. Model elektroenergetskega sistema Slovenije bomo predstavili na interaktivni maketi, ki je zasnovana z namenom, da širšemu občinstvu prikaže izgled in delovanje elektroenergetskega sistema. Maketa bo poleg vizualnega učinka imela še simulacijsko ozadje. Program za simulacijo proizvodnje električne energije bomo izdelali s pomočjo programskega okolja Matlab/Simulink, ki ga bomo prenesli na mikrokrmilnik Arduino, na katerega bodo povezani tudi drsni potenciometri za spremembo izhodne moči posamezne elektrarne. Na maketi EES FERI bo tako mogoče simulirati vodenje elektroenergetskega sistema, podobno kakor dejanski elektroenergetski sistem vodijo v republiškem centru za vodenje.
Keywords: električna energija, elektroenergetski sistem, mikrokrmilnik, maketa EES, elektrarne, proizvodnja električne energije, republiški center vodenja, Arduino, linearni potenciometer.
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 667; Downloads: 103
Full text (2,09 MB) |
