| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mikroemulzijska polimerizacija za pripravo nanoporoznih materialov
Jan Polak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo z mikroemulzijsko polimerizacijo poskusili dobiti monolitni material s sferičnimi porami, ki bi bile manjše od 500 nm. V okviru tega smo najprej pripravili emulzijo z visokim deležem notranje faze, ki smo jo nato obdelali z ultrazvočno sondo in tako dobili mikroemulzijo, ki smo jo polimerizirali. Sintetizirali smo monolite na osnovi stirena in divinilbenzena ter glicidil metakrilata in etilen glikol dimetakrilata. Sinteza stirenskih monolitov, zamreženih z divinilbenzenom, je bila uspešna. Najprej smo optimirali pogoje za doseg stabilne emulzije. Ugotovili smo, da je za stirenski sistem najprimernejša amplituda ultrasonifikacije 21 % in čas sonificiranja 6 minut. Uspešno sintetizirane monolite smo nato ustrezno okarakterizirali. S FTIR spektroskopijo smo potrdili kemijsko sestavo monolitov, z vrstičnim elektronskim mikroskopom pa smo preverili njihovo morfologijo. Izmerili smo gostoto monolitov s helijevim piknometrom ter z geopycom. Z BET adsorpcijo ter desorpcijo dušika smo dobili specifično površino materiala. S pomočjo SEM posnetkov smo ugotovili, da smo uspeli sintetizirati materiale s povprečno velikostjo por 1,35 μm. Poskusili smo tudi z redoks iniciacijo, saj polimerizacija poteče pri nižji temperaturi in je hitrejša, a kljub temu pore niso bile manjše od 500 nm. V primeru glicidil metakrilatnih monolitov smo bili neuspešni, saj je uporaba ultrazvoka povzročila razpad emulzije.
Keywords: nanoporoznost, monolit, poliHIPE, mikroemulzija, ultrasonifikacija
Published: 10.10.2019; Views: 381; Downloads: 40
.pdf Full text (4,84 MB)

2.
Sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z mikroemulzijsko tehniko
Rene Gole, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo se ukvarjali s problematiko sinteze nanodelcev, specifično s sintezo nanodelcev z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC), ki je v idealnem primeru v območju terapevtske temperature, 41 °C – 46 °C. Za sintezo smo uporabili mikroemulzijsko tehniko, s sestavo 60:30:10 (izooktan : (CTAB+1-butanol) : vodna faza raztopljenih magnezijevih, železovih in titanovih soli) v ternarnem diagramu. Za obarjanje hidroksidov smo uporabili raztopino amoniaka. Naš cilj je bil sintetizirati nanodelce s sestavo Mg1+xFe2-2xTixO4, pri čemer smo izbrali x = 0.37. Po sintezi smo nanodelce čistili z etanolom in nato z vodo v ultrazvočni kopeli. Po posedanju delcev v centrifugi je sledila kalcinacija na zraku pri izbrani temperaturi. Sintetizirane delce smo analizirali s termoanalitskim sistemom TGA/SDTA v območju od 25 °C do 1000 °C ter jim na modificirani aparaturi določili tudi TC. Sledila je nadaljnja analiza z rentgensko praškovno difraktometrijo (RTG).
Keywords: magnetni nanodelci, mikroemulzija, magnetna hipertermija, magnezij, titan, ferit
Published: 11.09.2019; Views: 485; Downloads: 71
.pdf Full text (2,70 MB)

3.
Uporaba mikroemulzij za sintezo makroporoznih polistirenskih derivatov
Matic Orel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Porozni polimerni materiali imajo širok spekter aplikacije. V kakšne namene se bo nek material uporabljal, je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim tudi velikost por materiala. V diplomski nalogi smo proučevali kako se premer primarnih ter sekundarnih por poli(stiren-ko-divinilbenzenskega) monolita, spreminja s hitrostjo mešanja emulzije z elektronskim mešalom in homogenizatorjem oz. z amplitudo ultrasonifikacije, ob konstantni sestavi organske ter vodne faze. PoliHIPE monolite smo pripravili s termično polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij) tipa voda v olje, katere organska faza je vsebovala monomer stiren, zamreževalodivinil benzen ter surfaktant SPAN80, vodna faza pa kalcijev klorid heksahidrat ter iniciator amonijev persulfat. Emulzijo smo zmeraj pripravili z uporabo elektronskega mešala s hitrostjo mešanja 300 obr/min, nato pa smo emulzijo mešali ali z elektronskim mešalom (med 300 in 500 obr/min), homogenizatorjem (med 3000 in 20000 obr/min) oz. z ultrasonifikacijo. Polimerizacija je potekala 24 ur pri 70 °C. Kot rezultat smo dobili monolite, katere smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. S pomočjo SEM posnetkov smo spremljali morfologijo sintetiziranih materialov. Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati poliHIPE material s porami velikosti ≈1 μm. Najmanjša povprečna velikost primarnih por je bila ≈ 2,5 μm, ki je bila dosežena pri vzorcu katerega smo pripravili z mešanjem emulzije s homogenizatorjem s hitrostjo 15000 obr/min. Predvidevali smo, da bomo dobili najmanjše pore z uporabo ultrasonifikatorja. Najmanjše primarne pore po ultrasonifikaciji so bile velikosti 13 μm pri amplitudi 80 % in času ultrasonifikacije 4 min. Iz rezultatov je razvidno, da so se velikosti primarnih por manjšale s povišanjem števila obratov mešalnika, prav tako pa so se primarne pore manjšale s povišanjem amplitude ultrasonifikacije pri istem času ultrasonificiranja.
Keywords: mikroemulzija, makroporozni materiali, poliHIPE, HIP emulzija, radikalska verižna polimerizacija, stiren, divinilbenzen
Published: 04.10.2018; Views: 552; Downloads: 102
.pdf Full text (3,19 MB)

4.
SINTEZA NANODELCEV CrNi Z MIKROEMULZIJSKO METODO
Sabina Markuš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza nanodelcev CrNi z mikroemulzijsko metodo. V območju stabilnosti mikroemulzij v ternarnem diagramu (voda/CTAB, n-butanol/izooktan) smo izbrali dve točki z različnimi masnimi deleži (20/40/40 in 20/50/30) in v teh dveh točkah sintetizirali CrNi magnetne nanodelce z različnimi sestavami: Cr1-xNix (x=0.7, 0.8, 0.9), pri čemer smo kot reducent uporabili NaBH4. Delce smo najprej termično obdelali s pomočjo termoanaliznega sistema TGA-SDTA v N2 atmosferi pri 500 ° C z namenom njihove homogenizacije. Zaradi možne aplikacije v medicinske namene (magnetna hipertermija) smo želeli pridobiti delce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Delce smo v ta namen še dodatno homogenizirali v cevni peči pri temperaturi 900°C, 12 ur, v redukcijski atmosferi (Ar/H2). S tem smo hkrati želeli preprečiti oksidacijo delcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize (TGA) smo vzorce segreli na 500 °C in jim s prirejeno TGA aparaturo določili Curiejevo temperaturo (Tc).
Keywords: mikroemulzija, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, termična obdelava, rentgenska praškovna difrakcija
Published: 11.09.2012; Views: 2099; Downloads: 204
.pdf Full text (2,16 MB)

5.
Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica