| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH PARAMETROV PROIZVODNJE ETANOLA IN KEFIRANA Z MIKROBIOTO KEFIRNIH ZRN
Katja Zajšek, 2012, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh sklopov, ki obravnavata področje proizvodnje tradicionalnega kefirja s kavkaškimi kefirnimi zrni. Prvi je optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja, drugi pa optimiranje proizvodnje kefirana v kefirnih zrnih. Uvodoma smo v disertaciji proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na spremembe vrednosti pH kefirja in na proizvodnjo etanola med fermentacijo kefirja. Upadanje pH vrednosti kefirja smo med 24 h fermentacijo uspešno opisali s predlaganim matematičnim, eksponentnim pH modelom. Poleg tega smo proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na zvezo med številom kvasovk v zrnih in kefirju in proizvedenim etanolom. Rezultati so pokazali, da zrna, ki jih aktiviramo dalj časa, vsebujejo večje število kvasovk in proizvedejo več etanola kot zrna, ki so aktivirana le nekaj dni. Število kvasovk v kefirju je z daljšanjem časa aktivacije zrn naraščalo. S kinetičnimi modeli, katerih razvoj je vzpodbudila povečana industrijska uporaba fermentacije, lahko opišemo rast mikroorganizmov, proizvodnjo produktov in porabo substratov tako v naravnih ekosistemih, kakor tudi pri določenih procesnih pogojih. Tako smo z ne-strukturiranim matematičnim modelom opisali kinetične osnove proizvodnje etanola med šaržno fermentacijo kefirja. V ta namen smo proučili kinetiko rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Eksperimentalne podatke, pridobljene s serijo šaržnih fermentacij, izvedenih pri temperaturi 21 °C, začetni masni koncentraciji kefirnih zrn 42 g/L in izbranih časih fermentacije znotraj časovnega intervala (0–89) h, smo uporabili za ocenitev vrednosti kinetičnih parametrov in potrditev veljavnosti predlaganih sigmoidnih modelov. Rast kefirnih zrn smo opisali z logističnim modelom, proizvodnjo etanola pa z modificiranim Gompertzovim modelom. Ugotovili smo, da predlagana modela dobro opišeta kinetiko fermentacije kefirja glede na rast kefirnih zrn in proizvodnjo etanola in da se lahko uporabita za razvoj in optimizacijo bioloških procesov proizvodnje etanola. Nadalje smo razvili matematični model za kinetiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja kot funkcijo temperature in časa. Vpliv temperature in časa fermentacije, na vrednost biokinetičnih parametrov proizvodnje etanola, smo opisali z modificiranim Gompertzovim modelom. Vrednost bioloških kinetičnih parametrov predlaganega modela smo ocenili z uporabo metode najmanjših kvadratov na podlagi eksperimentalnih podatkov, pridobljenih s serijo šaržnih fermentacij. Ocenili smo vpliv temperature na prirast biomase kefirnih zrn ter mikrobiološko sestavo kefirja in zrn. Temperaturno odvisnost maksimalne hitrosti proizvodnje etanola smo analizirali z uporabo Arrheniusove zveze, s katero smo ocenili vrednost aktivacijske energije za proizvodnjo etanola pri fermentaciji mleka s kefirnimi zrni, ki znaša 64,3 kJ/mol. Z razvitim matematičnim modelom lahko zelo dobro opišemo dinamiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja. Prvi raziskovani sklop smo zaključili s proučevanjem vpliva časovnega presledka mirovanja mešala oz. pogostosti mešanja na proizvodnjo etanola in mikrobiološke lastnosti kefirja in kefirnega zrna. Razvili smo matematične zveze, ki opišejo razmerje med pogostostjo mešanja in (1) povečanjem prirasti kefirnih zrn v 24 h, (2) koncentracijskimi spremembami etanola med 24 h fermentacijo ter (3) pH vrednostjo kefirja po 24 h fermentaciji. Za razvite matematične modele so bile z uporabo metode najmanjših kvadrotov ocenjene vrednosti funkcijskih parametrov. Ocenili smo tudi vpliv pogostosti mešanja na število kvasovk, laktobacilov in mezofilnih MK kokov (pretežno laktokokov) v kefirju in zrnih po 24 h fermentaciji. Drugi sklop raziskav smo usmerili v raziskovanje bioprocesnih parametrov, ki vplivajo na proizvodnjo specifičnega eksopolisaharida (EPS) kefirana, značilnega za kefirna zrna. Dokazali smo, da lahko z vodenjem procesnih pogojev gojenja zrn v mleku (temperatura, vrtilna frekvenca mešala) in sestavo fermenta
Keywords: kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, proizvodnja etanola, eksopolisaharidi, produkcija kefirana, procesni parametri, optimiranje
Published: 13.07.2012; Views: 2389; Downloads: 206
.pdf Full text (3,42 MB)

2.
VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKU
Mateja Trunk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov. V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Keywords: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Published: 22.10.2013; Views: 1094; Downloads: 176
.pdf Full text (2,34 MB)

3.
UGOTAVLJANJE VPLIVA PROBIOTIČNIH MIKROORGANIZMOV V KEFIRJU, NA POTENCIALNO PATOGENO BAKTERIJO KLEBSIELLA PNEUMONIAE
Sabina Novak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kefir je z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov, ki ob rednem uživanju obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo odpornost. V diplomskem delu smo preučevali probiotike ter kefir, in njegov zaviralni učinek na rast in razmnoževanje bakterije Klebsiella pneumoniae. Opisali smo tudi bakterijo Klebsiella pneumoniae in bakterijsko pljučnico. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo opisali probiotike, kefir in njegovo sestavo, kamor sodijo kefirna zrna in kefiran. Predstavljena je bakterija Klebsiella pneumoniae in bolezni ki jih povzroča. V raziskovalnem delu smo preučevali, kako se potencialno patogena bakterija Klebsiella pneumoniae razmnožuje in raste v svežem mleku in ob dodani kulturi kefirnih zrn. Različne koncentracije bakterije Klebsiella pneumoniae smo dodali v sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni in opazovali vpliv probiotičnih mikroorganizmov v kefirju. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da prisotnost kefirnih zrn v mleku vpliva na zmanjšanje preživetja bakterije K. pneumoniae. Iz tega lahko sklepamo, da ima kefir antibakterijski učinek.
Keywords: probiotiki, kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, bakterija, Klebsiella pneumoniae
Published: 16.02.2016; Views: 813; Downloads: 107
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Organizacija in funkcija črevesne flore
Martina Klemenak, Avrelija Cencič, 2013, review article

Abstract: Črevesna mikrobiota je sestavljena iz 10-100 trilijonov mikrobov s presnovno dejavnostjo, enako nekakemu organu v organu in igra ključno vlogo v vzdrževanju črevesne homeostaze. Sestava črevesne flore se spreminja vzdolž prebavne cevi. Dejavniki, ki vplivajo na kolonizacijo črevesne flore novorojenčkov, so način poroda, vrsta hranjenja dojenčkov, bolezen in nedonošenost. Prehrana igra prevladujočo vlogo glede na ostale okoljske dejavnike. Namen članka je predstaviti dosedanje znanje s področja organiziranosti in vloge črevesne flore.
Keywords: mikrobiota, gastrointestinalni trakt, enterotipi, prehrana
Published: 30.12.2015; Views: 798; Downloads: 57
.pdf Full text (86,10 KB)
This document has many files! More...

5.
Mikrobiota sapišč pri izbranih vrstah prostoživečih ptic
Tjaša Matjašič, 2016, master's thesis

Abstract: Ptiči so skupina živali, ki naseljuje najrazličnejše habitate in so razširjeni po vsem svetu. Zaradi sposobnosti letenja lahko premagujejo zelo velike razdalje. Ker so potencialni prenašalci patogenih mikroorganizmov, lahko le-te razširjajo po obsežnem geografskem območju. Mikrobiota v ptičjem črevesju, na njihovi koži in v dihalih, vpliva tudi na fiziološko stanje ptic. Informacije o njeni diverziteti so zato pomembne za preprečevanje širjenja patogenih mikroorganizmov, kot tudi za ohranjanje ogroženih vrst ptic. Ptičem smo vzeli brise na treh telesnih območjih: podperut, kloaka in sapišče. Ker je bil eden od ciljev naloge ugotavljanje prisotnosti bakterije Acinetobacter baumannii, smo vzorce nanesli na selektivno gojišče za osamitev te bakterije. Omenjena bakterija je znana povzročiteljica bolnišničnih okužb. V drugem pristopu smo njeno prisotnost ugotavljali neposredno s PCR-pomnoževanjem odseka gena blaOXA-51-like, ki je naravno prisoten v tej bakteriji. Bakterije A. baumannii v vzorčenih ptičih nismo identificirali z nobenim od obeh uporabljenih pristopov. Hkrati smo iz vzorcev, odvzetih iz sapišč, preiskali celokupno kultivabilno bakterijsko mikrobioto. Iz morfološko različnih bakterijskih kolonij smo s precepljanjem pridobili čiste kolonije in jih identificirali na osnovi preiskovanja nukleotidnega zaporedja gena za 16S rRNK. Od skupno 102 bakterijskih izolatov, ki smo jih osamili iz 15 različnih vrst ptic, smo identificirali 69 različnih vrst bakterij, ki so pripadale 22 različnim družinam in štirim različnim deblom. Od tega je 51 % izolatov pripadalo deblu Actinobacteria, 30 % Proteobacteria, 15 % Firmicutes in 4 % Bacteroidetes. Identificirali smo tudi tri potencialno nove vrste bakterij: Aeromicrobium sp. 9H-4, Agromyces sp. 63H-5 in Chryseobacterium sp. 60H-4. Ugotovili smo, da je sapišče ptičev ekološka niša z značilnimi okoljskimi bakterijami. Mikrobiota sapišč žužkojedih ptic je bila revnejša v smislu vrstne pestrosti in deleža zastopanosti posameznih vrst v primerjavi z vsejedimi pticami. Med identificiranimi bakterijami je bilo 13 vrst (18,8 %) oportunističnih za ljudi in sedem (10,1 %) za rastline.
Keywords: ptiči, mikrobiota sapišč, prehrana, Acinetobacter baumannii
Published: 03.03.2016; Views: 645; Downloads: 75
.pdf Full text (1,78 MB)

6.
Vpliv probiotika Bidifobacterium breve BR03 na raven provnetnih in protivnetnih citokinov ter kratkoverižnih maščobnih kislin pri otrocih s celiakijo
Martina Klemenak, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena. Edini do sedaj učinkovit način zdravljenja je brezglutenska dieta (BGD), dosledno izvajanje le-te pa predstavlja težavo za mnoge osebe s celiakijo. Pri nekaterih osebah kljub strogi BGD simptomi bolezni vztrajajo in pri 40¬¬–50 % je vnetje še vedno prisotno. V več študijah je bilo ugotovljeno, da imajo osebe s celiakijo neravnovesno črevesno mikrobioto (povečan delež gramnegativnih bakterij in zmanjšan delež bifidobakterij), ki ima pomembno vlogo v patogenezi bolezni. Tudi po uvedbi BGD imajo te osebe še vedno zmanjšan delež bifidobakterij. Določene vrste Bifidobacterium breve so v in vitro študijah delovale protivnetno. Cilj doktorske disertacije je bil ugotoviti vpliv 3-mesečnega jemanja Bifidobacterium breve BR03 in B632 (v nadaljevanju probiotik) na provnetni citokin dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α), protivnetni citokin interlevkin 10 (IL-10) v serumu in na raven kratkoverižnih maščobnih kislin (KVMK) v blatu pri otrocih s celiakijo na BGD. V raziskavo smo vključili 10 otrok z na novo odkrito aktivno celiakijo, 49 otrok s celiakijo na BGD in 18 zdravih otrok. Otroke s celiakijo na BGD smo randomizirali v dve skupini. Prva skupina je 3 mesece prejemala probiotik, druga skupina pa placebo. Meritve citokinov TNF-α in IL-10 so potekale po navodilih proizvajalca z metodo kemiluminiscence na aparatu Immulite One. Iz vzorcev blata smo s pomočjo visokozmogljivostne tekočinske kromatografije analizirali ocetno, propionsko, masleno in mlečno kislino. Fermentacijski indeks ([ocetna kislina] – ([propionska kislina] + [n-maslena kislina]) / [skupne KVMK]) smo uporabili za prikaz vnetnega količnika KVMK. Pri otrocih s celiakijo na BGD je prišlo po jemanju probiotika do značilnega znižanja TNF-α. Ob kontroli, 3 mesece po koncu jemanja probiotika, se je raven TNF-α ponovno značilno dvignila. Vrednosti IL-10 so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifiacije. Otroci z aktivno celiakijo so imeli značilno višje začetne vrednosti ocetne in propionske kisline v blatu v primerjavi z zdravimi otroki. Otroci s celiakijo na BGD so imeli značilno več propionske kisline v primerjavi z zdravimi otroki. Vrednosti mlečne kisline so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifikacije. Po jemanju probiotika ni prišlo do značilnih sprememb vrednosti KVMK v blatu. Fermentacijski indeks (FI) se je 3 mesece po koncu uživanju probiotika še značilno znižal, kar nakazuje zmanjšanje vnetja na ravni črevesja. Z raziskavo smo dokazali, da sta izbrana probiotična seva Bifidobacterium breve BR03 in B632 delovala protivnetno, saj so se po jemanju le-teh vrednosti TNF-α v serumu značilno znižale in nakazano se je znižal FI, ki ponazarja aktivnost kroničnega, s črevesno floro povezanega vnetja.
Keywords: celiakija, TNF-α, citokini, kratkoverižne maščobne kisline, črevesna mikrobiota, bifidobakterije
Published: 09.11.2016; Views: 1059; Downloads: 77
.pdf Full text (3,51 MB)

7.
SEZNANJENOST DIJAKOV S PROBIOTIČNIMI MIKROORGANIZMI V PREHRANSKIH IZDELKIH IN PREHRANSKIH DOPOLNILIH
Lucija Tkavc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Med ljudmi v zadnjih desetletjih se je trdno uveljavilo zavedanje o tem, da mikroorganizmi niso samo sovražniki, ki človeku škodujejo in povzročajo nalezljive bolezni, temveč so tudi zdravju koristni. V diplomskem delu smo predstavili probiotične mikroorganizme in ugotavljali seznanjenost populacije srednješolcev s probiotičnimi mikroorganizmi v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih ter vključevanje le teh v vsakodnevno prehrano. Metode: V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o seznanjenosti dijakov s probiotičnimi mikroorganizmi v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih. Sodelovalo je 30 dijakov drugih in tretjih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje v mesecu aprilu 2015. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da dijaki, ki v učnem procesu še niso obravnavali snovi mikrobiologije dobro poznajo pomen in naloge probiotičnih mikroorganizmov v prehranskih izdelkih in prehranskih dopolnilih, saj poznavanje probiotičnih izdelkov vodi iz družinskih prehranjevalnih navad. Dijaki, ki so omenjeno snov že obravnavali, pa so še bolje seznanjeni in teoretično podkovani. Diskusija in zaključki: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Dokazano je, da zaužitje dobrih mikroorganizmov pozitivno vpliva na počutje in zdravje ljudi, če le te zaužijemo v zadostnih količinah. Raziskava dokazuje potrebo po večjem in učinkovitejšem seznanjanju in vključevanju učne snovi o zdravju koristnih mikroorganizmih, ki v današnjem svetu predstavljajo vir naravnega ravnovesja za človeški organizem.
Keywords: probiotiki, mikroorganizmi, mikrobiota, prebavni trakt, prehranska dopolnila
Published: 08.11.2016; Views: 510; Downloads: 73
.pdf Full text (1,27 MB)

8.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Published: 07.02.2017; Views: 727; Downloads: 130
.pdf Full text (1,43 MB)

9.
Informiranost študentov o pomenu mikrobiote in probiotikov za zdravje
Matej Osterc, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Koristne mikrobne kulture so značilne za črevesno mikrofloro zdravih ljudi. Več kot 80 % celic imunskega sistema se nahaja v črevesju. Glavni namen uživanja probiotikov je ohranjanje, obnavljanje in bogatenje črevesne mikrobiote s koristnimi bakterijami, ki imajo ključno vlogo pri krepitvi presnove, imunskega sistema in zdravja. Z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) ter študenti Medicinske fakultete (MF) Univerze v Mariboru, smo raziskali informiranost študentov o pomenu in vplivu mikrobiote na zdravje ter kakšno je njihovo poznavanje probiotičnih izdelkov. Anketni vprašalnik je izpolnilo 60 študentov z vsake fakultete. Uporabili smo statistični program SPSS za analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo ugotovili, da so študenti MF bolj informirani kot študenti FKBV. Pri obeh fakultetah velja, da študentke niso pogostejši uporabniki probiotikov od študentov in da se vsi, ki uživajo probiotike, ne pritožujejo nad njihovo ceno. Pomemben rezultat je, da le študenti MF probiotike ne uvrščajo med funkcionalna živila. Menimo, da bi morali vsi študenti pridobiti več informacij in se bolj poučiti o naravnih produktih, ki blagodejno vplivajo na človeka in njegov organizem.
Keywords: probiotiki, mikrobiota, funkcionalna živila, črevesje
Published: 30.03.2018; Views: 410; Downloads: 52
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocih
Živa Frešer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike. Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok.
Keywords: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik
Published: 24.05.2019; Views: 243; Downloads: 61
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica