Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Drobni delci plastike, ki so posledica razgradnje večjih plastičnih odpadkov ali pa so sestavine kozmetičnih, tekstilnih ali drugih izdelkov za splošno rabo, postajajo tudi v kopenskih ekosistemih pomembno tveganje za okolje, rastline, živali in ljudi. Ko se drobni delci plastike sprostijo v okolje, se prenašajo s pomočjo vetra, vode in zraka. Namen dela je ugotoviti, kako pojavnost mikro- in nanoplastike v kopenskih ekosistemih vpliva na varnost hrane in zdravje ljudi. Metode: Za sintezo dokazov in oceno obsega literature o temi smo uporabili metodo scoping review. Uporabili smo iskalno strategijo z iskalnim nizom, ki je vseboval ključne besede: »micro and nanoplastic«, »human health« in »impact on environment« z njihovimi sopomenkami, ter uporabo Boolovih operatorjev (AND/OR). Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in SAGE. Rezultati: Podatkovna zbirka CINAHL je vrnila 5 zadetkov na obravnavano temo, podatkovna zbirka PubMed 8 zadetkov in podatkovna zbirka SAGE 31 zadetkov, skupno 44 zadetkov. Po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev nam je za končno analizo in sintezo podatkov ostalo 10 člankov, ki smo jih na opisni način prikazali v obliki sintezne tabele in jim določili moč dokazov. Razprava in zaključek: Plastika je vsestranski material, izdelan s kemičnimi postopki iz organskih polimerov. Zaradi svojih lastnosti razpada na manjše delce, ki jih glede na velikost imenujemo mikro- in nanoplastika. Zaskrbljujoče je, da so z mikro- in nanoplastiko onesnažena kmetijska tla. Plastika iz onesnaženih tal lahko prehaja v rastline, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali krmi živali. To ima negativen vpliv na varnost hrane, prav tako pa tudi na zdravje živali in ljudi.
Keywords: mikro- in nanoplastika, kopenski ekosistemi, varnost hrane, zdravje ljudi.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (871,65 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je raziskati vpliv mikro reliefa grbinastih travnikov na variabilnost morfoloških potez jajčastolistnega muhovnika (Neottia ovata). Grbinasti travniki so površinski geomorfološki pojav, prisoten v alpskem svetu, vključno s Slovenijo. Predstavljajo pomembno naravno in kulturno dediščino, ki jo je potrebno ohranjati in vzdrževati. Jajčastolistni muhovnik iz družine kukavičevk (Orchidaceae), pripada evroazijsko-cirkumborealnemu geoelementu in je ena od najbolj razširjenih vrst iz družine kukavičevk na območju Slovenije. V raziskavi smo popisali 23 grbin na izbranem grbinastem travniku, ob cesti, ki vodi na prelaz Vršič, na nadmorski višini 1353 metrov. Na območju enega grbinastega travnika smo na terenu premerili 383 primerkov jajčastolistnega muhovnika ter beležili vrednosti njihovih morfoloških potez, kot so: višina rastline, dolžina socvetja, število cvetov, število oplojenih cvetov, površina listov, vsebnost klorofila v listih, višina lokacije rastline na grbini, globina substrata in višina travne ruše v neposredni bližini rastlin. Z uporabo statističnih metod smo ugotovili korelacije med mikro reliefom (dimenzije grbin) grbinastega travnika in izmerjenimi vrednostmi morfoloških potez jajčastolistnega muhovnika. Ugotovili smo, da položaj rastlin na grbini najbolj vpliva na dolžino socvetja, število cvetov in delež oplojenih cvetov. Rezultati kažejo, da posamezne grbine ustvarjajo specifične mikro klimatske in pedološke razmere, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju optimalnih rastiščnih pogojev za uspevanje jajčastolistnega muhovnika. Hkrati so redno vzdrževani grbinasti travniki pomemben habitat pri ohranjanju vrstne pestrosti na lokalni ravni. Zato je nujno, da te tipične alpske travnike pravilno upravljamo in ohranjamo.
Keywords: grbinasti travniki, jajčastolistni muhovnik, mikro relief, morfološke poteze, Julijske Alpe, Vršič
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (3,27 MB)

Abstract: Mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MMSP) imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in razvoju zlasti držav v razvoju in vzponu. Nedavna pandemija Covid-19 je močno prizadela sektor MMSP, kar je vplivalo na ponudbo in povpraševanje ter posledično na preživetje organizacij. Ob tem se je uspešnost sektorja MMSP dramatično zmanjšala, stranke pa niso mogle zadovoljiti svojih potreb in zahtev, kar je povzročilo ranljivost oskrbovalnih verig in manjše zadovoljstvo strank. Ob omenjenem izzivu se je naša raziskava osredotočila na izboljšanje medorganizacijskega upravljanja odnosov s strankami oziroma partnerji v MMSP z razvojem okvira, ki upravlja dejavnosti in prakse oskrbovalnih verig v organizacijah. V naši raziskavi je bila izvedena empirična študija egiptovskega sektorja MMSP z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Najprej je bil za vse raziskovalne spremenljivke opravljen poglobljen sistematični pregled literature v dveh pomembnih znanstvenih bazah (Scopus in Web of Science) v skladu s smernicami PRISMA. S tem smo raziskali vzročno povezanost med raziskovalnimi spremenljivkami, na podlagi katerih je bil razvit teoretični okvir. Nato so bili na podlagi teoretičnih ugotovitev izvedeni polstrukturirani intervjuji z deležniki MMSP, da bi analizirali trenutne razmere v egiptovskem sektorju MMSP in potrdili prej razvit teoretični okvir. V ta namen smo uporabili analizo vsebine na podlagi programskih paketov NVivo, s katerimi je bil določen konceptualni okvir. Nazadnje je bil končnim potrošnikom MMSP razdeljen anketni vprašalnik, da bi s pomočjo pametnega modeliranja strukturnih enačb (PLS-SEM) raziskali vzročno povezanost med spremenljivkami raziskave. Na osnovi slednjega smo opredelili ključne spremenljivke, ki vplivajo na egiptovski sektor MMSP, in oblikovali priporočila in načrt za deležnike MMSP, da bi se ti lahko čim bolj kakovostno spopadli z dinamičnim poslovnim okoljem in zadovoljili potrebe svojih potrošnikov. Ugotovitve pričujoče raziskave so pokazale vzročno povezanost med praksami upravljanja oskrbovalne verige in cilji upravljanja odnosov s strankami (tj. zadovoljstvo in zvestoba strank) prek operativne uspešnosti MMSP, pri čemer je SEM analiza rezultirala v opredelitvi glavnih dejavnikov, ki vplivajo na egiptovski sektor MMPS. Rezultati so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji v oskrbovalnih verigah, praks upravljanja odnosov s strankami, ravni in kakovosti izmenjave informacij ter vitkih praks upravljanja na operativno uspešnost MMSP. Prav tako so rezultati pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji, ravni izmenjave informacij, vitkih praks upravljanja oskrbovalnih verig na zadovoljstvo strank. Ob tem operativna uspešnost pomembno vpliva na zadovoljstvo strank, ki nadalje pozitivno vpliva na dolgoročno zvestobo strank. Uspešna operativna izvedba ima hkrati pomemben vpliv na odnos med partnerji v oskrbovalnih verigah (tj. strateškim partnerstvom z dobavitelji, praksami upravljanja odnosov s strankami, ravnijo izmenjave informacij, kakovostjo izmenjave informacij in vitkimi praksami) in zadovoljstvom strank. Na koncu je bil kot rezultat raziskave zainteresiranim stranem MMSP predstavljen načrt za izboljšanje njihove operativne uspešnosti in zadovoljstva strank, zlasti med pandemijami in podobnimi kriznimi situacijami.
Keywords: prakse upravljanja oskrbovalne verige, operativna uspešnost, zadovoljstvo strank, zvestoba strank, mikro, mala in srednje velika podjetja
Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 185; Downloads: 19
Full text (9,71 MB)

Abstract: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Keywords: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 552; Downloads: 41
Full text (3,20 MB)

Abstract: Že Aristotel je zapisal, da obstajajo obrazni premiki, ki spremljajo točno določeno čustvo, preučevanje obraznih izrazov pa je doživelo razcvet z raziskavami in zapisi Charlesa Darwina in nevrologa Guillauma Duchenne de Boulogne. Vprašanje, ki se pojavi ob preučevanju obraznih izrazov, je univerzalnost čustev, kar pomeni, da je izražanje le-teh enako pri vseh ljudeh in izrazi niso priučeni. Znanstveniki so identificirali šest osnovnih čustev in sicer presenečenje, strah, gnus, jeza, veselje in žalost. V diplomskem delu spoznamo delo Paula Ekmana, ki je z raziskavo izoliranega plemena v Papua Novi Gvineji predstavil močne dokaze, da so osnovna čustva univerzalna. Se pa med znanstveniki pojavlja razdvojenost, saj so metode, ki jih je uporabil Ekman, vprašljive. Carlos Crivelli in Lisa Feldman Barrett v ločenih raziskavah izoliranih plemen namreč nista našla dokazov, s katerimi bi podprla Ekmanovo teorijo. Nasprotno, njune raziskave niso pokazale univerzalnosti, temveč medkulturne razlike pri izražanju čustev. Diplomsko delo zajema tudi uporabnost poznavanja obraznih izrazov pri ugotavljanju laži, kjer problem predstavlja vpliv serij in filmov na splošno predstavo o mikro obraznih izrazih. Ljudje pogosto kontroliramo obrazne izraze, zato spoznamo razloge zakaj jih kontroliramo, tehnike upravljanja obraznih izrazov in namige, ki nakazujejo na to, da oseba kontrolira obrazno mimiko. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz spletne ankete, v kateri je bilo 12 fotografij različnih obraznih izrazov, anketiranci pa so morali označiti čustvo, ki pripada izrazu na fotografiji. Na podlagi 278 odgovorov smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo enako obraznih izrazov, saj so se njihovi odgovori pri nekaterih čustvih močno razlikovali.
Keywords: čustva, obrazni izrazi, mikro izrazi, ugoavljanje laži, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 580; Downloads: 106
Full text (1,75 MB)