| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DOLOČANJE ZEARALENONA Z METODO LC/MS/MS
Maša Škrobar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Za določanje mikotoksina zearalenona v ţitaricah smo uvedli in validirali metodo tekočinske kromatografije s tandemsko masno spektrometrijo (LC/MS/MS). Vzorec po dodatku internega standarda zearalenona homogeniziramo z raztopino acetonitrila in vode. Po filtriranju in redčenju ekstrakt analiziramo s tekočinsko kromatografijo in tandemsko masno spektrometrijo z ionizacijo z negativnim električnim razprševanjem. Rezultate vzorcev smo ovrednotili s pomočjo umeritvene krivulje v koncentracijah od 40 μg/kg do 640 μg/kg. Mejna oziroma dovoljena vsebnost zearalenona je 100 μg/kg. Rezultate smo statistično ovrednotili glede na zahteve analizne metode (linearnost kalibracijske funkcije, meja zaznavanja, meja določanja, pravilnost, izkoristek metode, ponovljivost, obnovljivost, stabilnost v ekstraktu, stabilnost med hranjenjem vzorca, merilna negotovost). Metoda določanja vsebnosti zearalenona v ţitaricah s tekočinsko kromatografijo in masno spektrometrijo je primerna in uporabna zaradi enostavne in hitre priprave vzorcev. Rezultati analiz so v merilnem območju od 40 μg/kg do 640 μg/kg natančni in pravilni.
Keywords: tekočinska kromatografija, masna spektrometrija, mikotoksini, zearalenon, validacija
Published: 04.10.2011; Views: 2761; Downloads: 455
.pdf Full text (10,48 MB)

2.
BIOLOŠKO AKTIVNI METABOLITI EKSTREMOFILNIH GLIVNIH VRST IZ RODU Wallemia: IZOLACIJA, STRUKTURA IN BIOLOŠKA AKTIVNOST
Tanja Botić, 2012, dissertation

Abstract: Rod Wallemia obsega tri vrste, Wallemia sebi, Wallemia ichthyophaga in Wallemia muriae. W. sebi je kserotolerofilna, ubikvitarna, z živili povezana mikotoksigena gliva, ki je bila do leta 2005 tudi edina znana vrsta omenjenega rodu. V dostopni literaturi je le skopo opisana biološka aktivnost mikotoksinov, ki jih omenjena vrsta producira zatorej smo v doktorski nalogi podrobneje raziskali učinek izoliranih glivnih metabolitov iz vrst Wallemia na rdeče krvne celice, kakšno afiniteto izkazujejo do umetnih lipidnih veziklov ter tudi identificirali njihovo kemijsko strukturo. Ekstrakti, pridobljeni iz glivne biomase W. sebi s pomočjo kloroforma, superkritičnega CO2 in etanola, so izkazovali močno hemolitično aktivnost, ki je bila pri nižji vodni aktivnosti v rastnem gojišču glive večinoma izrazitejša. V testu litičnosti eritrocitov se je izkazalo, da je hemoliza odvisna od koncentracije etanolnega ekstrakta ter je močnejša v primeru bolj fluidnih membran. Analiza etanolnega ekstrakta in ekstrakta pridobljenega s superkritičnim CO2, opravljena s plinsko kromatografijo z masno spektrometričnim detektorjem je pokazala prisotnost mešanice sterolov in nenasičenih maščobnih kislin. Slednje smo potrdili kot povzročiteljice hemolize v biološkem testu. Litična aktivnost W. sebi kaže na potencialno vlogo izoliranih metabolitov pri tvorbi lezij ob subkutanih infekcijah, pri pljučih poljedelcev ter po zaužitju kontaminiranih živil, z glivo W. sebi. V doktorski nalogi se prvič omenja tudi produkcija hemolitično aktivnih metabolitov s strani drugih dveh vrst iz rodu Wallemia.
Keywords: rod Wallemia, Wallemia sebi, mikotoksini, hemolitično aktivni metaboliti, maščobne kisline
Published: 09.08.2012; Views: 2442; Downloads: 181
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
Obvladovanje pojava trihotecenskih mikotoksinov (deoksinivalenol in nivalenol) v neindustrijski verigi pridelave in predelave krušnih žit
Aleš Kolmanič, 2013, dissertation

Abstract: Da bi opravili analizo spreminjanja vsebnosti trihotecenskih mikotoksinov deoksinivalenol (DON) in nivalenol (NIV) v pridelovalni in predelovalni verigi, smo pšenico pridelovali v poljskih poskusih na majhnih parcelicah, jo poželi in očistili z različnimi napravami za čiščenje, nato smo jo zmleli v različne vrste moke in nazadnje spekli kruh. Izvedli smo tudi poskus skladiščenja moke v različnih skladiščnih razmerah. Štiri kultivarje pšenice z različno stopnjo odpornosti (tolerantnosti) na okužbe z glivami, ki povzročajo fuzariozo klasa (FHB), smo gojili v poljskih poskusih. Med cvetenjem smo pšenico okužili s sporami gliv iz rodu Fusarium. Požeto zrnje smo prečistili s pomočjo posebne čistilne naprave, ki je ločila zrnje v štiri velikostne razrede (F1 > 2,4 mm, F2 2,0–2,4 mm, F3 1,8–2,0 mm, F4 < 1,8 mm). Zrnje vsakega velikostnega razreda smo ročno ločili na štiri frakcije glede na pojav in intenziteto vidnih znamenj bolezni FHB (zrnje brez vsakih znamenj, zrnje s spremembo barve in brez sprememb v obliki, zrnje s spremembo barve in zmernimi spremembami v obliki ter zrnje s spremembo barve in velikimi spremembami v obliki). Vsebnost DON in NIV v zrnju različnih frakcij smo določili z uporabo tekočinske kromatografije (HPLC-UV). Izvedene so bile primerjave med vsebnostjo DON v zrnju pred čiščenjem in vsebnostjo v ločenih frakcijah po čiščenju. Stopnja učinkovitosti čiščenja (stopnja zmanjševanja vsebnosti DON ob čiščenju) je bila višja pri zmerno odpornem in občutljivem kultivarju kot pri FHB-tolerantnem kultivarju. Očiščeno zrnje brez vidnih znamenj okužb je pri tolerantnem kultivarju vsebovalo dvakrat več DON (870–1350 µg/kg) kot zrnje enake frakcije pri zmerno tolerantnem kultivarju (160–570 µg/kg) in primerljivo količino kot pri na FHB občutljivem kultivarju (905–1140 µg/kg). Rezultati poskusa kažejo na obstoj FHB-tolerantnih pšeničnih kultivarjev, ki imajo lahko velik del zrnja brez vidnih vizualnih znamenj okužb, ki lahko kljub odsotnosti znamenj okužb vsebujejo visoke vsebnosti DON. Takšnega zrnja pri postopkih priprave za mletje ne moremo odstraniti s standardnimi postopki čiščenja zrnja. Takšni tolerantni kultivarji pšenice lahko pripomorejo k zmanjšanju izgub pridelka zaradi FHB, vendar niso primerni za proizvodnjo polnozrnate moke v neindustrijskih predelovalnih sistemih. Poskus z mletjem in peko kruha je pokazal, da ta postopka značilno vplivata na vsebnost DON in NIV v kruhu. Preučeval se je vpliv treh mlevskih tehnik (standardno industrijsko mletje – IM, mlin kladivar – KL in tradicionalni mlevski kamen – MK) ter dveh načinov peke (v industrijski peči in v keramični krušni peči). Začetna vsebnost DON v zrnju je bila 1400–1900 µg/kg ter NIV 130–200 µg/kg in se je po mletju v tri tipe moke v moki gibala med 310–370 µg/kg DON in <50–70 µg/kg NIV pri industrijski moki – IM, 1060–1400 µg/kg DON in 60–87 µg/kg NIV v industrijski polnozrnati moki – KL ter 1100–1770 µg/kg DON in 80–95 µg/kg NIV v tradicionalni polnozrnati moki – MK. Povprečno zmanjšanje vsebnosti DON med peko kruha je bilo po 70-minutni peki (195–235 °C) 47,2 % pri peki v industrijski peči ter 48,7 % pri peki v keramični peči. Vsebnosti DON v kruhu so bile po peki v industrijski peči iz IM pod mejo 500 µg/kg, medtem ko so vrednosti pri kruhu, pripravljenem iz polnozrnate tradicionalne moke in pečenem v krušni peči gibale med 850 in 950 µg/kg. Rezultati poskusa s skladiščenjem moke v različni embalaži so pokazali, da ni bilo statistično značilnih razlik v spreminjanju vsebnosti DON v moki med skladiščenjem pri skladiščenju pri 10 °C in 25 °C. Po 120-dnevnem skladiščenju so se vsebnosti DON in NIV zmanjšale za 0–29 % glede na začetne vrednosti in v odvisnosti od uporabljene embalaže. Največja redukcija vsebnosti mikotoksinov smo opazili pri KL- in MK-moki, pakirani v papirnate vrečke in skladiščeni pri 25 °C. Najmanjše zmanjšanje je bilo pri IM-moki, pakirani v zatesnjene plastičn
Keywords: mikotoksini, deoksinivalenol, pšenica, zrnje, kultivar, čiščenje, mletje, predelava, polnozrnata moka, ohranjanje toksinov, skladiščenje moke
Published: 25.02.2013; Views: 2714; Downloads: 358
.pdf Full text (1,90 MB)

4.
5.
Vsebnost ohratoksina A v živilih in krmi med letoma 2010 in 2016 v Sloveniji
Natalija Valant, 2020, master's thesis

Abstract: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih specifičnih sevov plesni, ki pogosto onesnažijo pridelke na polju ali tekom skladiščenja. Znano je, da izpostavljenost visokim koncentracijam mikotoksinov lahko povzroči negativne učinke na zdravje ljudi in živali, zato se okužbe živil in krme z mikotoksini stalno preverjajo. V kmetijstvu so problematični aflatoksini, ohratoksini, trihoteceni, zearalenoni, fumonizini, tremorgeni mikotoksini in ergot alkaloidi. V naši raziskavi smo pregledali in vrednotili rezultate analiz uradnega nadzora živil in krme glede vsebnosti ohratoksina A (OTA). Za krmo in krmne rastline smo pridobili podatke za obdobje šestih let, od leta 2010 do leta 2015, analiziranih je bilo skupno 237 vzorcev. Za živila smo analizirali podatke za obdobje petih let, in sicer od leta 2012 do leta 2016, skupno je bilo analiziranih 742 vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta bila z OTA onesnažena 2 vzorca krme (0,8 %), neskladnih vzorcev ni bilo. Višji odstotek onesnaženosti je bil ugotovljen v odvzetih vzorcih živil, kjer je bilo onesnaženih 62 vzorcev (8,4 %). Izmed onesnaženih vzorcev živil je 5 vzorcev (0,7 %) preseglo mejne vrednosti za OTA, določene z evropsko zakonodajo, 57 vzorcev (7,7 %) pa je vsebovalo OTA v koncentracijah nižjih od določenih mejnih vrednosti. Glede na način pridelave živil smo ugotovili, da je bil odstotek onesnaženih in neskladnih živil iz konvencionalne pridelave višji v primerjavi z ekološko pridelavo.
Keywords: mikotoksini, živila, krma, ohratoksin A, slovenski uradni nadzor živil in krme
Published: 25.02.2020; Views: 125; Downloads: 36
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica