1. Potek migracij preko ozemlja Slovenije v 2015/2016 : vloga nevladnih organizacij v sprejemnih in nastanitvenih centrihBlaž Ladič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015.
V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da:
- so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev;
- so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali;
- bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno;
- nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Keywords: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2022; Views: 425; Downloads: 70
 Full text (2,49 MB) |
2. Verodostojnost prosilcev za mednarodno zaščito : magistrsko deloŽiga Tomc, 2021, master's thesis Abstract: V zadnjih letih je Republika Slovenija pod povečanim migracijskim pritiskom, kar se odraža tudi v povečanju števila prošenj za mednarodno zaščito. Mednarodno zaščito države članice nudijo tistim posameznikom, ki te zaščite ne morejo dobiti v svoji državi. Posameznik, ki želi pridobiti mednarodno zaščito, mora zanjo zaprositi pri pristojnem državnem organu in z njim med celotnim upravnim postopkom sodelovati. Najpomembnejši vir informacij, ki jih pristojni organ potrebuje za odločanje v postopku, je v večini primerov izjava prosilca za mednarodno zaščito, ki jo uradne osebe pridobijo preko razgovorov s prosilci.
Glede na to, da pozitivno rešena prošnja za mednarodno zaščito pomeni poleg možnosti legalnega bivanja v Republiki Sloveniji tudi ostale ugodnosti, npr. dostop do trga dela in socialne pomoči, so prosilci, ki vedo, da do mednarodne zaščite morda niso upravičeni, pripravljeni na razgovorih tudi zavajati uradne osebe. V zaključnem delu smo osvetlili pomen ocene verodostojnosti prosilcev za kakovostno in objektivno odločanje v postopkih pridobitve mednarodne zaščite in pravno podlago, ki jo imajo uradne osebe za takšno oceno. Prikazane so nekatere pasti, ki se pri takem ocenjevanju pokažejo zaradi kompleksnosti celotnega postopka in morebitne subjektivnosti odločevalcev ter izzivov, ki se odpirajo pri preverjanju konkretnih dokazov, ki jih podajo prosilci za mednarodno zaščito. V zaključnem delu so opisana tudi določena orodja, ki jih imajo migracijski organi na voljo za preverjanje verodostojnosti prosilcev ter njihov pomen za celoten postopek mednarodne zaščite.
Keywords: migracije, migranti, mednarodna zaščita, azil, azilna zakonodaja, magistrska dela
Published in DKUM: 29.11.2021; Views: 615; Downloads: 106
Full text (1,42 MB) |
3. Nasilje nad migranti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNoemi Kapelj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Migracije so gibanja ljudi iz ene države v drugo zaradi različnih dejavnikov. Ljudje si želijo boljših pogojev za življenje, bežijo pred vojnami, revščino in nestabilnostjo. Lahko so trajne ali začasne. Na svoji poti so migranti izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki ga lahko izvajajo policisti ali pa domače prebivalstvo, v nekaterih primerih tudi migranti sami. Da bi proučili nasilje nad migranti v Sloveniji, smo za potrebe raziskovalne naloge izvedli intervjuje s štirimi migranti in dvema varnostnikoma, ki sta zaposlena v enem izmed azilnih domov v Sloveniji. Intervjuji z migranti so pokazali, da so bili nasilja deležni predvsem s strani tihotapcev med samim potovanjem, po prihodu v Slovenijo pa so bili največkrat deležni strukturnega nasilja. Intervjuji z varnostniki so pokazali, da so migranti večinoma miroljubni ljudje, s katerimi imajo dobre odnose. V azilnih domovih do nasilja med in s strani migrantov pride v zelo redkih primerih. Analizirali smo tudi članke različnih spletnih medijev. Na spletnih straneh MMC RTV Slovenija, 24ur.com, Nova24 TV, Siol.net in Žurnal 24 smo poiskali vse članke med letoma 2017 in 2020, ki poročajo o migrantih. Analiza člankov je pokazala, da mediji pogosto poročajo o nasilju, ki ga povzročajo migranti, redko pa omenjajo nasilje, ki ga migranti doživljajo na svoji poti in tam, kjer se poskušajo vključiti v družbo. Zaključimo, da komercialni mediji bolj pristransko poročajo o begunski problematiki in nasilju, ki je z njo povezano, saj je opaziti, da je v teh medijih veliko bolj omenjeno nasilje s strani migrantov. Takšno poročanje ustvari predsodke in stereotipe o migrantih. Mediji na eni strani lahko opozarjajo na obstoj tovrstne problematike ali pa s prikrivanjem resnice na drugi strani migrante puščajo na robu družbe.
Keywords: migranti, begunci, prebežniki, nasilje, mediji, medijsko poročanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 531; Downloads: 144
Full text (1,47 MB) |
4. Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrihLjubica Marjanović, 2021, master's thesis/paper Abstract: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati.
Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji.
V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Keywords: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 607; Downloads: 52
Full text (1,05 MB) |
5. Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Borko, 2021, undergraduate thesis Abstract: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu.
Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Keywords: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 681; Downloads: 114
Full text (1,33 MB) |
6. Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomočAleš Škrobar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju.
V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave.
V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti.
Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Keywords: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 729; Downloads: 201
Full text (1,38 MB) |
7. Migracije mladih iz maribora in okolice v tujinoKlara Seršen, 2020, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela so migracije, njihov pomen, potek in razvoj. Z migracijami se srečujemo dnevno in vedno pogosteje so pereča tema, ki razdvaja mnenja ljudi. V magistrskem delu smo opredelili pojem migracije, saj je pogosto uporabljen v negativnem smislu in ne osmisli celotnega pomena te besede oz. je večini predstavljen samo en del migracij.
Magistrsko delo smo razdelili na dva sklopa. Prvi je teoretični in smo predstavili kaj pomenijo migracije , kakšne posledice prinašajo, pregledali smo njihov zgodovinski potek ter kakšno imajo vlogo v današnjem času. Opredelili smo tudi mlade v Podravski regiji, povzeli kakšne imajo pogoje zaposlitve, napredovanja in razvoja, ter pregledali dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da mladi pričnejo migrirati.
Drugi sklop je empirični, v njem smo izvedli anonimno raziskavo med mladimi v starostni skupini od 18 do 34 let. Z rezultati raziskave smo dobili boljši vplogled kaj so glavni dejavniki, da mladi pričnejo migrirati, izvedeli smo katere so ciljne države migracij ter kako pogoste so med mladimi. Z dobljenimi odgovori smo si lahko ustvarili mnenje kakšno je zadovoljstvo mladih z življenjem v Podravski regiji.
Keywords: migracije, migrirati, migranti, mladi
Published in DKUM: 06.11.2020; Views: 669; Downloads: 81
Full text (1,44 MB) |
8. Migracije, zaposlovanje in integracija : analiza življenjskih zgodb priseljencev v SlovenijiAljaž Sedej, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavimo migracije v slovenskem prostoru in pojasnimo pojme, kot so begunec, migrant in imigracije. V teoretičnem delu predstavimo tudi nekatere migracijske teorije, odnos slovenske javnosti do migrantov in njihove možnosti za integracijo ter izpostavimo glavne težave, s katerimi se srečujejo priseljenci pri vključevanju v družbo.
Za raziskovalno obliko uporabimo kvalitativni pristop, s katerim zbrane podatke v obliki življenjskih zgodb podrobneje analiziramo. Osredotočimo se na položaj priseljencev v Sloveniji in njihove možnosti vključitve v družbo. Vzorec zajema 7 priseljencev, ki prihajajo iz šestih različnih držav.
Rezultati raziskave nam pokažejo razliko med diskriminiranjem in nestrpnostjo do priseljencev v času Jugoslavije, po slovenski osamosvojitveni vojni in v obdobju, ko se Slovenija že priključi Evropski uniji. Raziskava je pokazala tudi, da se vsi priseljenci, ki so zajeti v vzorec, v Sloveniji počutijo sprejete in da je bila njihova integracija v družbo uspešna. Večje nestrpnosti in diskriminacije so bili deležni intervjuvanci, ki so se v Slovenijo preselili iz balkanskih držav.
Možnosti integracije v družbo je veliko. Priseljenci se v družbo najlažje vključijo v okviru izobraževalnega sistema ali športnih oziroma drugih družabnih dejavnosti. Vseh sedem priseljencev je enotnega mnenja, da so Slovenci kot družba bolj zaprti in da se za navezovanje stikov potrebuje več časa kot v državi, iz katere prihajajo.
Keywords: migracije, migranti, zaposlovanje, integracija, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 784; Downloads: 126
Full text (1,21 MB) |
9. Logistična in informacijska podpora slovenske filantropije v času migrantske krizeSaša Šamec, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na naloge in organizacijo Slovenske filantropije v letu 2015, ko je v Evropi vladala begunska kriza. Namen diplomske naloge je, da dokažemo oziroma potrdimo, da bi država v obdobju krize težko delovala brez prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki so bile v tem času najbolj aktivne. Obrazložili smo pomen prostovoljstva in program migracije, ki ga izvaja Slovenska filantropija. V drugem delu smo na podlagi intervjuja opisali, kakšno vlogo je imela Slovenska filantropija, ko je nastopil čas krize, ter kakšna je bila njena odzivnost in organizacija. S pomočjo kritične analize smo neučinkovito skladiščenje preusmerili v učinkovito, in sicer s predlogi, kako izboljšati sistem zbiranja donacij in kako urediti prostore skladišč za lažjo orientacijo iskanja dobrin. Opisali smo, kako so se skladiščile stvari, ki so se zbirale, in kako so bile izdane v posameznih centrih. Pojasnili smo tudi, kako so reševali situacijo, ko je prišlo do pomanjkanja stvari. Ob zaključku smo prišli do sklepa, da je bila tudi tukaj prisotna logistika, ki je bila pomembna pri delovanju in organiziranosti nevladnih organizacij in pri medsebojni komunikaciji.
Keywords: Nevladne organizacije, skladiščenje zalog, oskrba, pribežniki, migranti, begunci.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 622; Downloads: 35
Full text (1,07 MB) |
10. Dopustnost kontrol na notranjih mejah med državami članicami na schengenskem območju : diplomsko deloNika Cesar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal.
Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij.
V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države.
Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Keywords: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 903; Downloads: 118
Full text (462,91 KB) |
