| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Opravljanje razgovorov z migranti v Schengenskem območju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tomi Cvetko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija se kot članica Schengenskega območja, kot vsaka druga država, sooča s povečanim številom nedovoljenih migracij na tako imenovani balkanski poti. Pri tem se pojavlja težava doslednega izvajanja schengenske zakonodaje, zaradi česar je Evropska unija ustanovila različne aparate in pričela z izvajanjem ukrepov in načrtov z namenom preprečevanja nedovoljenih migracij in tihotapljenja migrantov. V Sloveniji se število nedovoljenih migracij povečuje od leta 2015 od tako imenovane migrantske krize naprej, pri čemer se slovenska policija sooča z vse večjim prihodom migrantov z Bližnjega vzhoda in afriške celine. Z vse večjim prihodom migrantov se povečuje tudi število kaznivih dejanj. Področje varnosti državne meje v Sloveniji, nedovoljenih migracij in tihotapljenje migrantov je ena izmed prioritetnih nalog slovenske policije, zaradi česar se je v slovenski policiji leta 2020 v sistematizacijo umestil profil strokovnjaka za opravljanje razgovorov z migranti, katerega poglavitna naloga je zbiranje operativnih podatkov od migrantov, ki so na nedovoljen način prestopili notranjo schengensko mejo, ter zbiranje informacij, pomembnih za identifikacijo in pregon storilcev kaznivih dejanj iz področja čezmejne kriminalitete ter ostalih kaznivih dejanj članov hudodelskih združb. V diplomskem delu smo naprej pojasnili teoretične pojme, pravno podlago za izvajanje razgovorov z migranti v schengenskem območju, predstavili politike EU za boj proti nedovoljenim migracijam, normativno pravno podlago delovanja strokovnjaka za opravljanje razgovorov ter predstavili in izpostavili težave, ki se pojavljajo pri razgovorih z migranti, ki so bili prijeti v okviru ilegalnega prehoda državne meje sami ali skupini, v prevoznih sredstvih, ali so jih člani hudodelske združbe prevažali v nehumanih razmerah.
Keywords: migracije, migranti, razgovori, Schengensko območje, Frontex, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 388; Downloads: 59
.pdf Full text (1,45 MB)

2.
Potek migracij preko ozemlja Slovenije v 2015/2016 : vloga nevladnih organizacij v sprejemnih in nastanitvenih centrih
Blaž Ladič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015. V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da: - so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev; - so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali; - bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno; - nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Keywords: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2022; Views: 827; Downloads: 121
.pdf Full text (2,49 MB)

3.
Verodostojnost prosilcev za mednarodno zaščito : magistrsko delo
Žiga Tomc, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih je Republika Slovenija pod povečanim migracijskim pritiskom, kar se odraža tudi v povečanju števila prošenj za mednarodno zaščito. Mednarodno zaščito države članice nudijo tistim posameznikom, ki te zaščite ne morejo dobiti v svoji državi. Posameznik, ki želi pridobiti mednarodno zaščito, mora zanjo zaprositi pri pristojnem državnem organu in z njim med celotnim upravnim postopkom sodelovati. Najpomembnejši vir informacij, ki jih pristojni organ potrebuje za odločanje v postopku, je v večini primerov izjava prosilca za mednarodno zaščito, ki jo uradne osebe pridobijo preko razgovorov s prosilci. Glede na to, da pozitivno rešena prošnja za mednarodno zaščito pomeni poleg možnosti legalnega bivanja v Republiki Sloveniji tudi ostale ugodnosti, npr. dostop do trga dela in socialne pomoči, so prosilci, ki vedo, da do mednarodne zaščite morda niso upravičeni, pripravljeni na razgovorih tudi zavajati uradne osebe. V zaključnem delu smo osvetlili pomen ocene verodostojnosti prosilcev za kakovostno in objektivno odločanje v postopkih pridobitve mednarodne zaščite in pravno podlago, ki jo imajo uradne osebe za takšno oceno. Prikazane so nekatere pasti, ki se pri takem ocenjevanju pokažejo zaradi kompleksnosti celotnega postopka in morebitne subjektivnosti odločevalcev ter izzivov, ki se odpirajo pri preverjanju konkretnih dokazov, ki jih podajo prosilci za mednarodno zaščito. V zaključnem delu so opisana tudi določena orodja, ki jih imajo migracijski organi na voljo za preverjanje verodostojnosti prosilcev ter njihov pomen za celoten postopek mednarodne zaščite.
Keywords: migracije, migranti, mednarodna zaščita, azil, azilna zakonodaja, magistrska dela
Published in DKUM: 29.11.2021; Views: 1135; Downloads: 155
.pdf Full text (1,42 MB)

4.
Nasilje nad migranti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Noemi Kapelj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Migracije so gibanja ljudi iz ene države v drugo zaradi različnih dejavnikov. Ljudje si želijo boljših pogojev za življenje, bežijo pred vojnami, revščino in nestabilnostjo. Lahko so trajne ali začasne. Na svoji poti so migranti izpostavljeni različnim oblikam nasilja, ki ga lahko izvajajo policisti ali pa domače prebivalstvo, v nekaterih primerih tudi migranti sami. Da bi proučili nasilje nad migranti v Sloveniji, smo za potrebe raziskovalne naloge izvedli intervjuje s štirimi migranti in dvema varnostnikoma, ki sta zaposlena v enem izmed azilnih domov v Sloveniji. Intervjuji z migranti so pokazali, da so bili nasilja deležni predvsem s strani tihotapcev med samim potovanjem, po prihodu v Slovenijo pa so bili največkrat deležni strukturnega nasilja. Intervjuji z varnostniki so pokazali, da so migranti večinoma miroljubni ljudje, s katerimi imajo dobre odnose. V azilnih domovih do nasilja med in s strani migrantov pride v zelo redkih primerih. Analizirali smo tudi članke različnih spletnih medijev. Na spletnih straneh MMC RTV Slovenija, 24ur.com, Nova24 TV, Siol.net in Žurnal 24 smo poiskali vse članke med letoma 2017 in 2020, ki poročajo o migrantih. Analiza člankov je pokazala, da mediji pogosto poročajo o nasilju, ki ga povzročajo migranti, redko pa omenjajo nasilje, ki ga migranti doživljajo na svoji poti in tam, kjer se poskušajo vključiti v družbo. Zaključimo, da komercialni mediji bolj pristransko poročajo o begunski problematiki in nasilju, ki je z njo povezano, saj je opaziti, da je v teh medijih veliko bolj omenjeno nasilje s strani migrantov. Takšno poročanje ustvari predsodke in stereotipe o migrantih. Mediji na eni strani lahko opozarjajo na obstoj tovrstne problematike ali pa s prikrivanjem resnice na drugi strani migrante puščajo na robu družbe.
Keywords: migranti, begunci, prebežniki, nasilje, mediji, medijsko poročanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 1155; Downloads: 205
.pdf Full text (1,47 MB)

5.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, master's thesis/paper

Abstract: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Keywords: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 1039; Downloads: 73
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Alen Borko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu. Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Keywords: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 1208; Downloads: 158
.pdf Full text (1,33 MB)

7.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Keywords: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1178; Downloads: 258
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
Migracije mladih iz maribora in okolice v tujino
Klara Seršen, 2020, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela so migracije, njihov pomen, potek in razvoj. Z migracijami se srečujemo dnevno in vedno pogosteje so pereča tema, ki razdvaja mnenja ljudi. V magistrskem delu smo opredelili pojem migracije, saj je pogosto uporabljen v negativnem smislu in ne osmisli celotnega pomena te besede oz. je večini predstavljen samo en del migracij. Magistrsko delo smo razdelili na dva sklopa. Prvi je teoretični in smo predstavili kaj pomenijo migracije , kakšne posledice prinašajo, pregledali smo njihov zgodovinski potek ter kakšno imajo vlogo v današnjem času. Opredelili smo tudi mlade v Podravski regiji, povzeli kakšne imajo pogoje zaposlitve, napredovanja in razvoja, ter pregledali dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da mladi pričnejo migrirati. Drugi sklop je empirični, v njem smo izvedli anonimno raziskavo med mladimi v starostni skupini od 18 do 34 let. Z rezultati raziskave smo dobili boljši vplogled kaj so glavni dejavniki, da mladi pričnejo migrirati, izvedeli smo katere so ciljne države migracij ter kako pogoste so med mladimi. Z dobljenimi odgovori smo si lahko ustvarili mnenje kakšno je zadovoljstvo mladih z življenjem v Podravski regiji.
Keywords: migracije, migrirati, migranti, mladi
Published in DKUM: 06.11.2020; Views: 1124; Downloads: 88
.pdf Full text (1,44 MB)

9.
Migracije, zaposlovanje in integracija : analiza življenjskih zgodb priseljencev v Sloveniji
Aljaž Sedej, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavimo migracije v slovenskem prostoru in pojasnimo pojme, kot so begunec, migrant in imigracije. V teoretičnem delu predstavimo tudi nekatere migracijske teorije, odnos slovenske javnosti do migrantov in njihove možnosti za integracijo ter izpostavimo glavne težave, s katerimi se srečujejo priseljenci pri vključevanju v družbo. Za raziskovalno obliko uporabimo kvalitativni pristop, s katerim zbrane podatke v obliki življenjskih zgodb podrobneje analiziramo. Osredotočimo se na položaj priseljencev v Sloveniji in njihove možnosti vključitve v družbo. Vzorec zajema 7 priseljencev, ki prihajajo iz šestih različnih držav. Rezultati raziskave nam pokažejo razliko med diskriminiranjem in nestrpnostjo do priseljencev v času Jugoslavije, po slovenski osamosvojitveni vojni in v obdobju, ko se Slovenija že priključi Evropski uniji. Raziskava je pokazala tudi, da se vsi priseljenci, ki so zajeti v vzorec, v Sloveniji počutijo sprejete in da je bila njihova integracija v družbo uspešna. Večje nestrpnosti in diskriminacije so bili deležni intervjuvanci, ki so se v Slovenijo preselili iz balkanskih držav. Možnosti integracije v družbo je veliko. Priseljenci se v družbo najlažje vključijo v okviru izobraževalnega sistema ali športnih oziroma drugih družabnih dejavnosti. Vseh sedem priseljencev je enotnega mnenja, da so Slovenci kot družba bolj zaprti in da se za navezovanje stikov potrebuje več časa kot v državi, iz katere prihajajo.
Keywords: migracije, migranti, zaposlovanje, integracija, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1398; Downloads: 183
.pdf Full text (1,21 MB)

10.
Logistična in informacijska podpora slovenske filantropije v času migrantske krize
Saša Šamec, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na naloge in organizacijo Slovenske filantropije v letu 2015, ko je v Evropi vladala begunska kriza. Namen diplomske naloge je, da dokažemo oziroma potrdimo, da bi država v obdobju krize težko delovala brez prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki so bile v tem času najbolj aktivne. Obrazložili smo pomen prostovoljstva in program migracije, ki ga izvaja Slovenska filantropija. V drugem delu smo na podlagi intervjuja opisali, kakšno vlogo je imela Slovenska filantropija, ko je nastopil čas krize, ter kakšna je bila njena odzivnost in organizacija. S pomočjo kritične analize smo neučinkovito skladiščenje preusmerili v učinkovito, in sicer s predlogi, kako izboljšati sistem zbiranja donacij in kako urediti prostore skladišč za lažjo orientacijo iskanja dobrin. Opisali smo, kako so se skladiščile stvari, ki so se zbirale, in kako so bile izdane v posameznih centrih. Pojasnili smo tudi, kako so reševali situacijo, ko je prišlo do pomanjkanja stvari. Ob zaključku smo prišli do sklepa, da je bila tudi tukaj prisotna logistika, ki je bila pomembna pri delovanju in organiziranosti nevladnih organizacij in pri medsebojni komunikaciji.
Keywords: Nevladne organizacije, skladiščenje zalog, oskrba, pribežniki, migranti, begunci.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 948; Downloads: 43
.pdf Full text (1,07 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica