| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 108
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
ZAPOSLOVANJE IN DELOVNE MIGRACIJE V ZASAVSKI REGIJI
Mojca Berdnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Dnevni migracijski trendi-ob vse bolj razviti transportni infrastrukturi-v sodobni družbi niso nic posebnega. Zasavje je v Sloveniji prva regija po deležu dnevnih delovnih migracij. V teoretičnem delu te diplome predstavljamo splošni oris Zasavske regije in povezave med zaposlovanjem ter selitvenimi tokovi.
Keywords: migracije, Zasavje, mladi, brezprespektivnost, tveganje
Published: 10.10.2016; Views: 702; Downloads: 57
.pdf Full text (974,15 KB)

42.
PROMETNA DOSTOPNOST NASELIJ OB KELTIKI
Marta Lužnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Prometno omrežje v pokrajini tvori bolj ali manj gosto prepleten sistem, ki ga po funkciji lahko primerjamo s prepletom ožilja v našem telesu. Keltika je državna cesta z oznako 102. Povezuje naselja ob skoraj stokilometrski trasi med Kalcami oziroma Logatcem in Robičem. Za številne prebivalce SZ dela Slovenije je edina in obenem najkrajša povezava do glavnega mesta – Ljubljane. V zadnjih letih potekajo večje rekonstrukcije ceste, v pripravi so prostorski načrti gradnje obvoznic mimo naselij na trasi Keltike. Trasa Keltike poteka na Notranjskem po kraških poljih ali njihovih obrobjih. Ves preostali del trase je stisnjen na strme bregove nad rekami Idrijco, Sočo in Nadižo. Trajnostno naravnano urejanje prometa olajša življenje ljudem, ki prometno infrastrukturo dnevno uporabljajo. Zaradi specifičnih razmer bo težko omejiti naraščanje avtomobilskega prometa na Keltiki in cestah, ki se nanjo priključujejo.
Keywords: Keltika, promet, prometna dostopnost, naselja ob Keltiki, relief, migracije, stare transportne poti.
Published: 05.10.2016; Views: 1126; Downloads: 126
.pdf Full text (12,40 MB)

43.
MIGRACIJE NA "BALKANSKI POTI" IN KRIMINALITETA: KRIMINALISTIČNI VIDIK
Darko Vočanec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Migracije na »Balkanski poti« in kriminaliteta : kriminalistični vidik, sem predstavil povezavo med migracijami, s katerimi se je srečala Evropa in države na t. i. Balkanski poti predvsem v drugi polovici leta 2015 in določenimi oblikami kriminalitete, katere storilci oziroma potencialni storilci in žrtve oziroma potencialne žrtve so migranti na sami migracijski poti, od emigracijskih, preko tranzitnih, do imigracijskih oziroma ciljnih držav. Po podatkih Agencije Frontex je na območje Evropske unije v letu 2015 prišlo 1.822.337 migrantov, od tega po Zahodni balkanski poti 764.038 migrantov, od tega na tej poti v 556.285 primerih državljanstvo ni bilo ugotovljeno, določeno ali opredeljeno. Migranti so na tej poti, pa tudi pozneje, v državah nastanitve in integracije, udeleženi tako kot storilci oziroma potencialni storilci, pa tudi kot žrtve oziroma potencialne žrtve kaznivih dejanj splošne kriminalitete, predvsem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper premoženje, organizirane kriminalitete in posebne oblike kriminalitete terorizma. Pri vsaki posamezni vrsti kriminalitete so predstavljeni primeri, pridobljeni predvsem iz svetovnega spleta, osnovne značilnosti vsake vrste kriminalitete, osnovne značilnosti in metode preiskovanja, ki jih opravljajo organi odkrivanja in preiskovanja ter ugotovitve s kriminalističnega vidika. Organi odkrivanja in preiskovanja v primeru reaktivnega preiskovanja nimajo večjih težav pri izvedbi klasičnih in osnovnih preiskovalnih dejanj, z določenimi težavami pa se srečajo predvsem pri proaktivnem preiskovanju na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju organizirane kriminalitete in terorizma. Kot največji problem bi izpostavil nezmožnost natančne identifikacije tako storilcev kot žrtev kaznivih dejanj, kajti velika večina migrantov potuje po Balkanski poti brez osebnih dokumentov, zaradi česar so lahko migranti državljani »države, za katero se odločijo«, to pa predstavlja veliko »priložnost« za razne teroristične organizacije in skupine, da z infiltracijo svojih članov med migrante spravijo le te v države Evropske unije, kjer so že in še bodo lahko izvajali vse oblike terorističnega delovanja. Ravno tako predstavlja množičnost migracijskega vala na območje Evropske unije priložnost za ustvarjanje velikega dobička raznim skupinam organizirane kriminalitete, ki se ukvarjajo s organiziranjem in tihotapljenjem migrantov, trgovino z otroki in trgovino s človeškimi organi. Obravnavana tematika diplomskega dela bo po mojem mnenju še kako aktualna tudi v prihodnosti, če spremljamo pristopna pogajanja Turčije in Evropske unije, dejstvo, da se v taboriščih na ozemlju Turčije nahaja skoraj tri milijone beguncev ter dejstvo, da Turčija, po sklenitvi dogovora o reševanju migracijske krize, s tem dogovorom izsiljuje in pogojuje rezultate pristopnih pogajanj in predloga za ukinitev vizumske obveznosti za državljane Turčije.
Keywords: migracije, kriminaliteta, splošna kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, terorizem, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, Balkanska pot.
Published: 19.09.2016; Views: 1452; Downloads: 238
.pdf Full text (1,01 MB)

44.
JEZIKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKIH PRISELJENCEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Marko Srša, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Jezikovna vprašanja slovenskih priseljencev v Združene države Amerike se bomo najprej posvetili zgodovinskim dejstvom, zakaj je do migracij prihajalo, kakšni so bili vzroki za migracije, na kakšen način so se priseljenci na novem ozemlju soočali s težavami. Prav tako bomo preučili, kako je potekalo potovanje ter privajanje na nov jezik. Lotili se bomo jezikovnih problemov slovenskih Američanov in ugotovili, kje se kažejo pomanjkljivosti ter kakšen je vpliv angleškega jezika na slovenski jezik. Predstavili bomo dva poglavitna jezikovna problema, to sta izposojanje in kodno preklapljanje. Za ohranjanje slovenskega jezika je izrednega pomena ustanavljanje društev in šol, ki svoje dejavnosti izvajajo v slovenskem jeziku. V diplomskem delu bomo predstavili društva ter šolski sistem, hkrati pa tudi slovenske šole, ki delujejo v Združenih državah Amerike. Dotaknili se bomo slovenskih časopisov ter predstavili najpomembnejše. Veliko je oseb, ki so ogromno prispevali k ohranjanju slovenskega jezika ter narodne zavesti. Prav zato bomo predstavili življenje in delo Louisa Adamiča. Ob koncu diplomskega dela bomo vsa dejstva skušali dokazati s primeri. Predstavili bomo osebe, ki na uspešen način še danes prispevajo k ohranjanju slovenskega jezika in raziskovalce, ki so se podali onkraj luže ter se družili s še živečimi priseljenci in izseljenci.
Keywords: Migracije, ameriški Slovenci, jezik, društva, šole, časopisi.
Published: 16.09.2016; Views: 561; Downloads: 63
.pdf Full text (900,69 KB)

45.
PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE MIGRACIJ V RAZLIČNIH TELEVIZIJSKIH MEDIJIH
Kaja Steblovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Migracije so proces, ki je v naši družbi prisoten že od samega začetka. Televizija je najmočnejši množični medij, ki kot tak sooblikuje javno mnenje. Pomembno je, kako je določena problematika predstavljena v televizijskih medijih. V letu 2015 je prišlo do migrantske krize, o kateri so poročali vsi večji televizijski mediji v Evropi in po svetu. V Sloveniji je bil pristop do obravnave problematike v oddajah komercialne in javne televizije različen. Prav tako se razlikuje obravnava z migracijami povezanih dogodkov v oddajah javnih televizij v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji.
Keywords: migrant, migracije, televizija, predstavitev problematike, televizijska oddaja
Published: 06.09.2016; Views: 585; Downloads: 60
.pdf Full text (1022,04 KB)

46.
ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVOR
Špela Vozelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Keywords: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Published: 27.07.2016; Views: 2674; Downloads: 56
.pdf Full text (1,04 MB)

47.
Prost pretok delovne sile in delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko
Lidija Horvat, 2015, master's thesis

Abstract: Tematika magistrske naloge je usmerjena k vplivu prostega pretoka oseb na čezmejne delovne migracije med Pomurjem in avstrijsko Štajersko. Avstrija je 1. maja 2011 odpravila omejitve glede prostega gibanja delavcev iz Slovenije, zato pričakujemo, da ima ta ukrep pomemben vpliv na povečanje delovnih migracij predvsem v smeri iz Pomurja na avstrijsko Štajersko. V teoretičnem delu naloge postavljamo izhodišča za raziskovalni del. Zanima nas predvsem, kako delovnopravna zakonodaja Evropske unije, Slovenije in Avstrije ter sodelovanje med obema državama na področju trga dela pogojuje čezmejne delovne migracije. Zanima nas tudi, kakšne so razlike med regijama na gospodarskem in zaposlitvenem področju. Osrednji cilj naloge pa je raziskati razsežnost delovnih migracij med regijama po prehodnem obdobju, dejavnike, ki jih pogojujejo, ter njihove učinke na gospodarstvo regij, predvsem Pomurja. Zato v raziskovalnem delu naloge preverjamo, katero regijo bi za zaposlitev Pomurci raje izbrali, kakšne so delovne izkušnje že zaposlenih na avstrijskem Štajerskem ter kateri so tisti dejavniki, ki motivirajo posameznika za delo na avstrijskem Štajerskem. Naše ugotovitve kažejo, da so se delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko leta 2011 znatno povečale. Med dejavniki odločanja za delo na avstrijskem Štajerskem pa pomembno izstopa želja po boljšem zaslužku za isto ali podobno delo. Vendar se pomembnost tega in drugih dejavnikov razlikuje glede na socialno-demografske karakteristike posameznikov. Prišli smo tudi do sklepa, da čezmejne delovne migracije iz Pomurja na avstrijsko Štajersko prinašajo več pozitivnih kot negativnih učinkov v domači regiji.
Keywords: prost pretok delovne sile, čezmejne delovne migracije, delovnopravna zakonodaja, dejavniki in učinki delovnih migracij, Pomurje, avstrijska Štajerska
Published: 27.05.2016; Views: 918; Downloads: 106
.pdf Full text (3,24 MB)

48.
PROCESNA JAMSTVA BEGUNCEV
Barbka Meško, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Iz zgodovine človeštva razberemo, da so selitve ljudstev nepredvidljive, a hkrati tako zelo stalne. In prav selitve prvih skupin ljudi ter kasneje narodov so sooblikovale in še oblikujejo današnjo družbo in trenutne razmere v katerih se nahaja ves svet. V kazenskem postopku beguncev je potrebno zagotavljati višje ravni varstva procesnih jamstev, saj so argumenti za drugačno obravnavanje dejanske narave. Ti zaradi svoje intenzivnosti zahtevajo pravne rešitve, s katerimi naj bi se beguncem v kazenskem postopku zagotovil procesni položaj, primerljiv s procesnim položajem drugih domnevnih storilcev v kazenskem postopku. Kakršnokoli kaznovanje beguncev, ki so v državo sprejema vstopili nezakonito, brez upoštevanja okoliščin pobega, je kršitev mednarodne obveznosti države in zahteva njeno mednarodno odgovornost ob kumulativni izpolnjenosti pogojev iz 31. člena Konvencije o statusu beguncev, postopke končati tako, da begunec zaradi njega ne bo trpel nobenih negativnih posledic. Obstoj skupne evropske azilne politike naj bi predvideval ne le nekaj pravil, ki urejajo posamična parcialna vprašanja znotraj širšega področja, temveč celoviti nabor ukrepov, ki bi zajeli vse bistvene elemente. Povsem jasno je, da za migracije takih celovitih sklopov pravil ni.
Keywords: migracije, azilna politika, begunec v kazenskem postopku in nekaznovanje, procesna jamstva
Published: 20.05.2016; Views: 613; Downloads: 127
.pdf Full text (1,19 MB)

49.
EVROPSKA AGENDA O MIGRACIJAH
Stefan Kolarič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, v kateri opisuje takojšnje ukrepe, ki bodo sprejeti v odziv na krizne razmere v Sredozemlju, ter ukrepe, ki jih je treba za boljše upravljanje vseh vidikov migracij sprejeti v prihodnjih letih. Ta agenda predstavlja evropski odziv, ki združuje notranjo in zunanjo politiko ter čim bolje izkorišča agencije in orodja EU, hkrati pa vključuje vse akterje – države članice, institucije EU, mednarodne organizacije, civilno družbo, lokalne oblasti in tretje države. Komisija je opredelila konkretne in takojšnje ukrepe, ki jih bo sprejela. V letih 2015 in 2016 se bodo trikratno povečali zmogljivosti in sredstva za skupne operacije Triton in Pozejdon agencije Frontex. Sprejet je bil predlog spremembe proračuna za leto 2015, da bi se zagotovila potrebna sredstva, ki bodo skupaj znašala 89 milijonov evrov. Sprejeta agenda predvideva tudi začetek operacije skupne varnostne in obrambne politike v Sredozemlju za razbijanje mrež trgovcev z ljudmi in boj proti tihotapljenju ljudi, ki bo potekala v skladu z mednarodnim pravom. Za prihodnost pa evropska agenda o migracijah razvija politične usmeritve za vsesplošno boljše upravljanje migracijskih tokov, ki bo temeljila na štirih stebrih. Ti vključujejo zmanjšanje spodbud za nedovoljeno migracijo, okrepitev vloge in zmogljivosti agencije Frontex za boljše upravljanje meja, bolj celovito in usklajeno izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema ter novo politiko o zakonitih migracijah.
Keywords: migracije, agencija Frontex, azil, begunci, Schengen, dublinska uredba
Published: 22.04.2016; Views: 1829; Downloads: 210
.pdf Full text (453,85 KB)

50.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica