| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 108
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in migrantov
Danijela Kolar, 2017, master's thesis

Abstract: Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje 2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov.
Keywords: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika, prebivalci, stališča, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 1452; Downloads: 206
.pdf Full text (1,16 MB)

22.
Medijski prikaz dogajanja, povezanega z begunskimi migracijami
Ajda Šulc, 2017, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo povezuje dve področji sodobnih družbenih procesov. Na prvem mestu povzema teorijo socialnega izključevanja manjšin s poudarkom na priseljencih, njihovi sekuritizaciji in kriminalizaciji. Bolj specifično se usmeri na konkretni primer teh procesov v okviru množičnih begunskih migracij v Evropo v letih 2015 in 2016. Na drugi strani opisuje temelje medijske konstrukcije realnosti in oblikovanja javnega mnenja o pomembnih družbenih procesih, med drugimi tudi o migracijah. Ti dve temi se povežeta ob spoznanju, da so mediji s selektivnim poročanjem eno od orodij socialnega izključevanja, saj tega reproducirajo. Prvi del naloge tako nadgrajuje ta teoretična izhodišča z opredelitvijo medijske marginalizacije, ki jo utemelji na primeru medijske konstrukcije podobe nedavnih migracij. Raziskovalni del naloge je namenjen analizi primera medijskega poročanja o dogajanju, povezanim z begunskimi migracijami, in sicer informativne televizijske oddaje Dnevnik RTV Slovenije. S pregledom nekaterih glavnih elementov medijskega diskurza ugotavlja okvire poročanja in njegove temeljne značilnosti. Kljub temu, da RTV Slovenija velja za javno in neodvisno televizijo, analiza razkriva, da ta pogosto zgolj reproducira politični diskurz o določeni problematiki, namesto kritičnega in objektivnega poročanja o le-tem. Vzporedno s tem pa širi tudi negotovost in problematizira dogajanje, ki ga sicer skuša prikazati z različnih perspektiv, vendar občutno nesorazmerno in v prid trenutnemu prevladujočemu mnenju javnosti ter močnejših političnih elit.
Keywords: migracije, begunci, begunska kriza, mediji, medijski diskurz, sekuritizacija, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 1043; Downloads: 189
.pdf Full text (1,69 MB)

23.
Vloga medijev v obravnavi problematike migracij
Bernarda Cehnar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili problem migracij in način, kako jih mediji obravnavajo. Pojavlja se problem neobjektivnosti, neresničnosti in nepreverjenosti informacij, kar vpliva na zaupanje v medije. Na podlagi proučene literature smo predstavili mednarodne migracije, nastanek, vzroke in vrste. Obravnavali smo medijsko objektivnost, funkcije in vlogo medijev ter teorijo prednostnega tematiziranja. V empiričnem delu smo predstavili vlogo medijev pri obravnavi problematike migracij v Siriji. Analizirali smo nastanek migracij, ugotovili, da postajajo vse bolj mednarodne in razširjene. Pri tem smo prišli do treh glavnih ugotovitev: prvič, na nastanek državljanske vojne v Siriji vpliva več dejavnikov (vladavina Al Asada, delovanje islamskih skrajnežev in nasprotniki verskih skupin); drugič, mediji v Siriji so nadzorovani s strani vlade; tretjič, v ta namen je bila uvedena internetna cenzura, ki je bila odpravljena po državljanski vojni.
Keywords: mediji, migracije, Sirija, sirijska državljanska vojna
Published: 06.10.2017; Views: 655; Downloads: 123
.pdf Full text (1,27 MB)

24.
Doživljanje migrantske krize z vidika policista ter prostovoljcev kot predstavnikov nevladnih organizacij
Jernej Lešnjak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo soočanje in doživljanje migracijskih tokov z vidika policistov in predstavnikov nevladnih organizacij v času največje migrantske krize v letu 2015. Opravili smo intervjuje s policisti, ki so bili neposredno udeleženi s tovrstno krizo, s člani nevladnih organizacij in drugimi ter jih primerjali med seboj. Na tako zbranih podatkih smo preverjali vpliv migracijskih tokov na mnenje in odnos udeleženih do v migrantski krizi udeleženih migrantih in beguncih. V nadaljevanju primerjamo doživljanje migrantske krize na formalno in neformalno delovanje, sodelovanje med aktivnimi udeleženci migrantske krize, doživljanje posameznega udeleženca pri obravnavi migrantov in beguncev ter osebno razmišljanje.
Keywords: migracije, migranti, begunci, azilanti, migrantska kriza, policija, policisti, prostovoljci, humanitarne organizacije, diplomske naloge
Published: 15.06.2017; Views: 901; Downloads: 137
.pdf Full text (927,56 KB)

25.
Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 2017
2017, other monographs and other completed works

Abstract: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Keywords: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Published: 13.06.2017; Views: 679; Downloads: 106
URL Link to file

26.
Varnostne razsežnosti migrantske krize v Nemčiji
Maja Marković, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V prvi polovici leta 2015 se je začela migrantska kriza v Evropi, ki se nadaljuje še danes. Migranti v Evropo prihajajo tako legalno kot ilegalno predvsem iz držav Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer vladajo izredne razmere zaradi vojne, nasilja in revščine. Država, na katero cilja večina migrantov, je Zvezna republika Nemčija (ZRN). Slednja ima zelo pestro migracijsko zgodovino, zato ni nič nenavadnega, da je ob tej krizi migrantom odprla svoja vrata. Med glavnimi razlogi za sprejetje te odločitve je sedanji nemški demografski režim, ki za dobro gospodarsko prihodnost potrebuje mlado delovno silo. Sledijo mu nemška ustava, evropsko in mednarodno pravo. Slednje jim narekuje določene dolžnosti, ki jih je kot država podpisnica dolžna v takšnih primerih, kot je sedanja migrantska kriza, izvesti. Da bi zagotovili nadzor in notranjo varnost pri tako množičnem pritoku ljudi v državo, ima ZRN oblikovane zakone, integracijske načrte, azilne postopke in procese, skozi katere morajo migranti in begunci. Pri tem sodeluje več državnih in nedržavnih organov in organizacij. Med glavne grožnje varnosti zaradi problema migracij sodijo vse oblike političnega ekstremizma, islamizacija, terorizem ter porast splošnega in organiziranega kriminala. To se je tudi pokazalo v porastu tovrstne kriminalitete v zadnjem obdobju. Poseben problem pri tem predstavljajo tudi medkulturne razlike.
Keywords: migracije, migranti, migrantska kriza, politika odprtih vrat, varnostna politika, nacionalna varnost, Nemčija, diplomske naloge
Published: 30.05.2017; Views: 1246; Downloads: 139
.pdf Full text (452,02 KB)

27.
Vpliv pooblastil Slovenske vojske v času evropske begunske krize
Rok Močnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi vplivov izrednih pooblastil, ki jih je dobila Slovenska vojska (v nadaljevanju: SV) v času begunske krize v Evropi. V teoretičnem delu smo opisali SV, na kratko smo povzeli zgodovino njenega nastanka v samostojni državi, omenili vključitve v mednarodna partnerstva, predvsem v zvezo Nato, ki predstavlja najpomembnejše zavezništvo. Opisali smo sestavo SV, številčno opredelili pripadnike SV, opisali načine delovanja vojske in naloge vojske, ki izhajajo iz poslanstva, organiziranost in vrste sil SV. Naredili smo tudi kratek pregled zakonov, ki urejajo delovanje SV. V nadaljevanju smo se posvetili nastali krizi v Evropi. Poiskali smo vzrok za začetek in opisali najpomembnejše vzroke, ki so ljudi prisilili v to, da zapustijo svoje domove in se odpravijo na tako dolgo in nevarno pot. Opisali smo glavna koridorja, po katerih je potekala migracija, in preverili, kako se je reševanja krize lotila Evropska unija. V drugem delu diplomskega dela smo naredili posnetek in analizo stanja. Raziskali smo vlogo Slovenije, ki kot obrobna država schengenskega območja varuje zunanjo mejo, in preverili, kaj to pomeni za prestop meje. Analizirali smo izjemna pooblastila, ki jih je pridobila SV, in vsakemu izmed pooblastil pripisali vplive, ki bi jih imela ob povečani uporabi. Ugotovili smo, da je bila uporaba pridobljenih pooblastil v tako okrnjeni izvedbi, da ne moremo analizirati dejanskih učinkov pooblastil SV na varnost v državi.
Keywords: Slovenska vojska, migracije, kriza, Evropa, izjemna pooblastila vojske
Published: 19.05.2017; Views: 825; Downloads: 127
.pdf Full text (1,11 MB)

28.
Odnos prebivalcev Republike Slovenije do beguncev
Jernej Petek, 2017, master's thesis

Abstract: Slovenija je že dolgo časa emigracijsko območje. Strah pred migranti lahko povzroči različne situacije. Kako osebe odreagirajo na strah je odvisno od tega, kako oseba doživi določeno situacijo. Odnos do migrantov v Sloveniji je v vsakdanjih družbenih interakcijah ne glede na narodnost in etnično pripadnost dober, kar prebivalstvo dokazuje s svojo strpnostjo in solidarnostjo do migrantov. Obstajajo pa tudi posamezniki, nekatere skupine in nevladne organizacije, ki pozivajo prebivalstvo proti sovraštvu do tujcev. Kljub temu ostajajo še dvomi ter strahovi pred neznanim, pred njimi. Za ugotavljanje odnosa prebivalcev Republike Slovenije do migrantov smo uporabili spletno orodje anketni vprašalnik 1KA ter s komparativno raziskovalno metodo in kvantitativno analizo primerjali pridobljene podatke. V raziskavi je sodelovalo 729 oseb iz Slovenije, ki so bile starejše od 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da večina vprašanih meni, da prebežniki ne ogrožajo prebivalcev RS. Raziskava je tudi pokazala, da ni znatne povezave med stopnjo izobrazbe in odprtostjo do migrantov. Obstaja pa šibka povezanost med spolom in odprtostjo do migrantov in sicer na način, da so ženske bolj strpne do migrantov. V zadnjem letu je prišlo v Sloveniji do premika diskurza od solidarnostnega do odklonilnega odnosa do migrantov. Dokler Slovenija ni bila neposredno vpletena v prvi begunski val so prebivalci bili solidarni, v drugem begunskem valu, ko se je prehod beguncev preusmeril skozi Slovenijo, so se ljudje hitro preobrnili in na migracije se je začelo gledati s strani varnosti pred njimi. Vendar zaradi bojev, zlorab, človekovih pravic, zaradi nesoglasij s primarno državo, bodo ljudje vedno bežali ter postali begunci in migranti. Tako ostajajo na eni strani revne države, ki sprejemajo migrante in zanje nimajo dovolj sredstev, na drugi strani pa so bogate države, ki imajo čedalje bolj stroga in nova pravila, ki emigrantom onemogočajo vstop v njihovo državo ter pridobivanja dovoljenja za bivanje pri njih.
Keywords: migracije, migranti, begunci, tujci, strah, ksenofobija, magistrska dela
Published: 15.05.2017; Views: 1998; Downloads: 491
.pdf Full text (1,12 MB)

29.
DVOJNA OBDAVČITEV DOHODKOV V EU IN V SLOVENIJI IN NJEN VPLIV NA MIGRACIJSKE TOKOVE
Sabina Smrečnik, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več ljudi se zaradi vedno lažjega načina selitev in osebnih ali kakršnih koli drugih razlogov odloča, da se preselijo v drugo državo. Pri tem se soočajo z različnimi težavami, drugačno kulturo, tujim jezikom, spremenjenim načinom življenja in tudi z ureditvijo rezidentstva ter dvojnimi davki. Migracije poznamo že iz zgodovine. Ljudje so se zaradi najrazličnejših vzrokov preseljevali. Tudi danes se veliko selimo, naj gre le za vsakodnevne migracije iz kraja v kraj oziroma med bližnjimi državami ali pa za migracije, ko se za vedno odselimo iz domovine. Vzrokov za selitve je veliko, gre lahko za osebne, politične, družinske, ekonomske in druge vzroke. Dvojna obdavčitev dohodkov je velik problem, ki ga skušamo rešiti z ureditvijo rezidentstva in z izognitvijo davka s pomočjo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojne obdavčitve med dvema državama. V magistrski nalogi smo proučevali odnos med dvojno obdavčitvijo dohodkov v EU in v Sloveniji in migracijskimi tokovi. Dvojna obdavčitev dohodkov pomeni, da je isti dohodek ene osebe obdavčen v dveh različnih državah, s konvencijami o izogibanju dvojne obdavčitve med državama se temu želimo izogniti. Zaradi tega je pomembno, da si uredimo rezidentski status, ki nam pomaga pri izogibanju dvojnih davkov. Problem nastane predvsem pri dnevnih migrantih, ki na delo hodijo čez mejo v sosednje države in se vsak dan vračajo domov. Le- ti imajo dve možnosti, ali se preselijo v tujino, kjer služijo kruh in si uredijo tuje rezidentstvo ali pa s pomočjo konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja omilijo plačilo davka. Za tujce je v Evropi poskrbljeno z modro karto EU in z enotnim dovoljenjem. Enotno dovoljenje tujcem omogoča vstop, prebivanje in delo v Sloveniji. Modra karta je namenjena visoko kvalificiranim tujcem iz tretjih držav, ki pod določenimi pogoji lahko pridobijo zaposlitev in bivanje v Evropi.
Keywords: rezidentstvo, dvojna obdavčitev, konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, migracije, modra karta EU, enotno dovoljenje.
Published: 13.03.2017; Views: 647; Downloads: 131
.pdf Full text (1,06 MB)

30.
Varnostna vprašanja in vloga policije ter ostalih služb v begunski krizi
Patricija Usnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Migracije so del zgodovine in našega vsakdana, v zadnjih dveh letih pa tudi eden izmed bolj perečih problemov na evropskih tleh. Begunska kriza je odprla veliko varnostnih vprašanj in vprašanj o pripravljenosti policije in ostalih služb, katerih namen je varovanje države ter državljanov. Čeprav so vzroki za migracije pogosto podobni ali celo enaki, kot so bili v preteklosti, je mišljenje ljudi o migracijah ne glede na vzrok, zaradi katerega je nekdo zbežal iz matične države, povsem drugačno. Veliko vlogo pri tem ima predvsem varnost posameznika kot tudi sodržavljanov in integriteta države, ki je v primeru, da čez državo potuje več tisoč ljudi, ogrožena. Za varnost so zato med begunsko krizo skrbeli policisti s pomočjo tujih okrepitev, pridružila pa se jim je tudi vojska in ostale organizacije ter prostovoljci. Skupaj so skrbeli za to, da varnost države in državljanov ne bi bila ogrožena, hkrati pa tudi za usmerjanje prebežnikov in za čim bolj miren tranzit vseh tujcev, ki so želeli zapustiti Slovenijo. Slovenija kot tranzitna država v času krize ni doživela večjih pretresov, sama varnost pa ni bila neposredno ogrožena. Državljani kot del te krize posebne ogroženosti nismo občutili, vsaj ne na območjih, ki niso na poti beguncev.
Keywords: migracije, migranti, begunci, begunska kriza, varnost, varnostna vprašanja, migracijska politika, policija, policijsko delo, civilna zaščita, vojska, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 1316; Downloads: 211
.pdf Full text (388,67 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica