| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 108
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
91.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Janez Štravs, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje pojem migracije in pravno ureditev zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji, nato preide na zaposlovanje tujcev od osamosvojitve do danes, na koncu pa predstavi vpliv recesije na zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji v času globalne gospodarske recesije. Zaposlovanje tujcev je razdeljeno na dve časovni obdobji. V prvem obdobju je zajeto zaposlovanje tujcev od leta 1991 do 2000. V drugo obdobje pa je zajeto obdobje od leta 2000, ko je stopil v veljavo nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, pa do junija 2010. To drugo obdobje je še posebej predstavljeno, kot obdobje pred vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in obdobje po letu 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije. Diplomsko delo se dotakne tudi različnih vzrokov zaposlovanja tujcev in vpliv zaposlovanja le teh na trg domače delovne sile. Prikaže značilnosti in strukturo zaposlenih tujcev v Republiki Sloveniji. Predstavi domača pričakovanja in kasnejše dejansko stanje zaposlenih tujcev iz držav članic Evropske Unije, po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, in s kakšnimi protikriznimi ukrepi se je odzvala vlada v času recesije.
Keywords: Zaposlovanje, delo, tujec, trg dela, migracije, recesija, protikrizni ukrepi, Evropska Unija, evropski gospodarski prostor.
Published: 12.01.2011; Views: 2293; Downloads: 183
.pdf Full text (1,22 MB)

92.
MIGRACIJSKI TOKOVI V DUHU REFORM POKOJNINSKEGA SISTEMA
Anja Mrđa Kovačič, 2010, final seminar paper

Abstract: Družbena solidarnost je osnovno načelo evropskih pokojninskih sistemov, ki so bili grajeni na ugodnejših okoliščinah. Zaradi neugodnih trendov je medgeneracijska solidarnost okrnjena, pomen individualne odgovornosti pa se veča. Racionalizacija pokojninskih sistemov predvideva nove načine financiranja le-teh, predvideva ukrepe za obvladovanje in omejevanje potrošnje sredstev javne blagajne. Evropa se stara. Struktura prebivalstva se, zaradi manjše stopnje rodnosti in daljše življenjske dobe, spreminja. Število starega prebivalstva v evropskih državah se bo do leta 2060 podvojilo. Koeficient starostne odvisnosti bo padel na 2 proti 1. Delež potrošnje, povezane s staranjem, pa bo v povprečju v posamezni članici EU do leta 2060 narasel za 2,3 odstotkov BDP. Najvišje izdatke lahko pričakujejo Luksemburg, Slovenija, Ciper in Romunija. Migracije postajajo ena od strateški prioritet zunanje politike EU. Migracijski tokovi bodo manjšali demografske pritiske in reševali problem pomanjkanja delovne sile. Za dosego ciljev mobilnosti delovne sile, fleksibilnosti trgov dela in želje postati družba znanja bodo države Evropske unije morale vzpostaviti skupno migracijsko politiko. Modra karta je delno realizirana ideja o skupni migracijski shemi. Njeni cilji so povečati geografsko in poklicno mobilnost, privlačiti in obdržati visoko izobraženo delovno silo tretjih držav in harmonizirati postopke na ravni EU.
Keywords: pokojninski sistem, Evropska unija, migracije, trg dela
Published: 16.11.2010; Views: 1286; Downloads: 77
.pdf Full text (685,67 KB)

93.
Zloraba azilnega postopka : diplomsko delo
Suzana Rajh, 2010, undergraduate thesis

Keywords: migracije, begunci, mednarodna zaščita, azil, azilni postopek, kršitve, Slovenija, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Published: 18.08.2010; Views: 2519; Downloads: 406
.pdf Full text (681,10 KB)

94.
GIBANJE ZAPOSLENIH ZNOTRAJ GLOBALNE ORGANIZACIJE
Renata Muže, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gibanje zaposlenih znotraj globalne organizacije je vedno bolj aktualna tema, saj smo priča združevanju podjetij, ki postajajo mednarodna in globalna. Z večanjem podjetij se veča tudi verjetnost, da si bodo posamezne enote znotraj podjetja med seboj izmenjevale zaposlene. To jim omogoča hitro in učinkovito realiziranje projektov, saj so strokovnjaki iz ene enote v kratkem času na razpolago drugi enoti z vso svojo strokovnostjo. Z izmenjavo izvajajo cenejše izobraževanje zaposlenih, hitrejše izmenjevanje mnenj in predlogov ter tudi hitrejši napredek celotne organizacije. V diplomski nalogi Gibanje zaposlenih znotraj globalne organizacije smo opredelili pomen in vrsto migracij. Podrobneje smo se osredotočili na preučevanje medosebnih odnosov v multikulturni organizaciji, na katere vplivajo različna kulturna izhodišča posameznikov, organizacije, države ter tudi različni načini komuniciranja, ki lahko ob nepoznavanju posebnosti lokalnega področja povzročijo nemalo nevšečnosti pri poslovanju in pri medosebnih odnosih. V povezavi s tem smo opisali, s čim se sooča tujec ob prihodu na delo v Slovenijo ter kakšen vpliv ima njegov prihod na zaposlene v domačem podjetju. Na kratko smo predstavili primer globalnega podjetja, ki ima svojo enoto tudi v Sloveniji ter način, kako je pri njih urejena skrb za napotenega delavca.
Keywords: zaposleni, kultura, migracije, medosebni odnosi, mednarodne organizacije
Published: 04.08.2010; Views: 1517; Downloads: 129
.pdf Full text (985,78 KB)

95.
Mestne regije v Sloveniji
Branko Krojs, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Mestne regije so območja okoli mest, katerih prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb. Med mesti in naselji, ki jih obkrožajo, pa se vzpostavijo tudi številne vezi, zaradi katerih je regija vse bolj povezana v upravnem, gospodarskem in socialnem smislu. Mestne regije nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev gravitacijskega območja v regijskem središču. Na nastanek pa vplivata tudi hiter razvoj prometnih sredstev in izboljšanje prometne infrastrukture, ki sta zmanjšala čas, potreben za pot iz mest v primestna naselja in nazaj. Glede na elemente, ki mestne regije vzpostavljajo, lahko v geografiji opredelimo dve vrsti mestnih regij: — ekonomskogeografske mestne regije; — socialnogeografske mestne regije. Regije, opredeljene v tej nalogi, so ekonomskogeografskega značaja, saj je bil kazalec, s katerim smo jih opredelili, obseg in število dnevnih migrantov. Podatke smo pridobili iz popisa prebivalstva leta 2002. Na osnovi analize podatkov smo slovenska mesta uvrstili v štiri skupine. Te so: 1. mesta, ki nimajo mestne regije in niso središča regij; 2. mesta, ki nimajo mestne regije in so središča regij; 3. mesta z manj izrazito mestno regijo; 4. mesta z izrazito mestno regijo. V prvi dve skupini, ki predstavljata mesta, ki nimajo mestnih regij, se je uvrstilo šestinpetdeset slovenskih mest. V tretjo skupino se je uvrstilo šest mest, in sicer mesta: Celje, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje. V četrti skupini so mesta Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej nalogi, ima mestne regije devet slovenskih mest. Toda mestne regije so dinamična kategorija in zagotovo sta se število in obseg le-teh v začetku industrializacije Slovenije razlikovala od teh, ki so bile ugotovljene na podlagi podatkov iz leta 2002. Zanimivo pa bo opazovati tudi nadaljnji razvoj le-teh.
Keywords: Mestna regija, Dnevne migracije, Suburbanizacija, Regijsko mesto.
Published: 13.07.2010; Views: 2263; Downloads: 164
.pdf Full text (1,89 MB)

96.
IZVEDBA PREHODA ZA VODNE ORGANIZME V VERIGI HE NA SPODNJI SAVI
Amel Jašić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga vsebuje izvedbo prehoda za vodne organizme na spodnji Savi. V samem uvodu se seznanimo s ključno besedo migracije rib, s katero skušamo razumeti zakaj so potrebni tovrstni objekti. Vključili smo tudi zakonodajo in politiko, ki sta nujni za zaščito ribjih vrst ter njihovih naravnih habitatov. Sledi opis prehoda za vodne organizme na HE Blanca pri katerem je sam opis razdeljen na vtočni-betonski del ter na sonaravni del odseka. V nadaljevanju smo dodali tudi delovanje samega prehoda pri HE Blanca. Na samem koncu pa se še seznanimo z možnimi rešitvami, karakteristikami in pogoji za gorvodne in dolvodne ribje migracije.
Keywords: migracije rib, vpliv pregrad, prehod, delovanje prehoda, tehnične rešitve
Published: 30.06.2010; Views: 2282; Downloads: 194
.pdf Full text (3,10 MB)

97.
98.
99.
ZAPOSLENOST IN MIGRACIJE V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI
Martin Šmalčič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo zaposlenost in migracije v Osrednjeslovenski regiji, rezultate primerjamo z Republiko Slovenijo. Gospodarski in družbeni razvoj določene regije je tesno soodvisen od trga dela: zaposlenost in migracije so odvisne od gospodarskega in družbenega razvoja - in obratno, gospodarski in družbeni razvoj je odvisen od zaposlenosti in migracij. V diplomskem delu smo raziskovali razmerje med Osrednjeslovensko regijo in celotno državo, Republiko Slovenijo z vidika nekaterih ključnih kazalcev trga dela oziroma zaposlenosti ter migracij. V tem okviru smo preverjali dve hipotezi, ki se nanašata na prednosti Osrednjeslovenske regije pri ključnih kazalcih trga dela in migracij za leto 2000 in 2007.
Keywords: Migracije, Zaposlenost, Osrednjeslovenska regija
Published: 07.01.2010; Views: 1789; Downloads: 143
.pdf Full text (1,08 MB)

100.
Migracije v Evropi - vzroki in posledice : diplomsko delo
Jure Mertük, 2009, undergraduate thesis

Keywords: migracije, migranti, Evropa, diplomske naloge
Published: 16.09.2009; Views: 10264; Downloads: 3490
.pdf Full text (309,06 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica