Search the digital library catalog

Abstract: Razumevanje integracije priseljenih učenk in učencev je pomembno v luči naraščajoče etnične, jezikovne ter kulturne heterogenosti evropskih izobraževalnih ustanov in držav. Šole predstavljajo za večino priseljenih učenk in učencev prvi ter glavni prostor, kjer spoznavajo značilnosti države sprejema, s svojim delovanjem pa pospešujejo ali otežujejo integracijski proces. Uspešno integracijo priseljenih učenk in učencev razumemo kot dvosmeren ter večdimenzionalen proces, ki na dolgi rok omogoča njihovo družbeno, ekonomsko in politično sodelovanje ter preprečuje negativne vidike družbene izključenosti (npr. revščino, izkoriščanje, etnično segregacijo ali getoizacijo). Že obstoječa literatura je sicer ločeno naslovila posamezne dejavnike integracije, povezane z makro, mezo ali mikro ravnjo, vendar ostaja razmeroma neraziskano, kako se ti dejavniki prepletajo ter v kolikšni meri določajo integracijske izide priseljenih učenk in učencev. To je še posebej problematično v luči širših družbenih trendov, povezanih z vzponom skrajno desnih strank ter populističnega protiudara, ki krepijo protipriseljenski sentiment. Le s poglobljenim razumevanjem integracijskega procesa, utemeljenim na empiričnih podatkih, lahko namreč oblikujemo politike in ukrepe, ki bodo prispevali k zniževanju ksenofobnih stališč. Ta disertacija zapolnjuje omejeno vrzel s proučevanjem strukturnih značilnosti držav ter izobraževalnih sistemov v povezavi z individualnimi dejavniki priseljenih učenk in učencev v kontekstu šolskega okolja. Pri tem smo bili posebej pozorni na šest kazalnikov integracije: integracijo v šolsko okolje, obšolske dejavnosti in medvrstniško skupino ter psihološko dobrobit, znanje jezika države sprejema ter učni uspeh priseljenih učenk in učencev. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učenk in učencev (N = 3244) iz šestih evropskih držav in 40 izobraževalnih ustanov. Rezultati poudarjajo izrazit pomen inkluzivnega delovanja pedagoškega osebja, ki se je izkazal kot najmočnejši napovednik integracije priseljenih učenk in učencev. Dodatno se je izkazalo, da predstavljajo osnovne šole pomembno podporno okolje za integracijo, kar pripisujemo bolj individualiziranim ukrepom, širšemu naboru obšolskih dejavnosti ter tesnejšemu sodelovanju s priseljenimi družinami v primerjavi s srednjimi šolami. Ugotovili pa smo tudi, da odraščanje v bolj urbanem okolju prispeva k boljšemu znanju jezika države sprejema ter višjim stopnjam psihološke dobrobiti priseljenih učenk in učencev. Urbana okolja s svojo infrastrukturo (npr. ljudske univerze, knjižnice, jezikovne šole, kulturna društva) in etnično heterogenim prebivalstvom omogočajo lažje usvajanje jezika države sprejema, ohranjanje lastnih kulturnih značilnosti ter spoznavanje nove družbe, kar prispeva k hitrejši integraciji. Na podlagi ugotovitev ob koncu podamo tudi priporočila za oblikovanje političnih ukrepov na področju integracije priseljenih učenk in učencev.
Keywords: integracija, priseljeni učenci in učenke, kazalnik integracije, šola, migracije, upravljanje z večkulturnostjo
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (3,78 MB)

Abstract: Poklicni vozniki iz tujine postajajo vedno pomembnejši za delovanje slovenskega prometnega in logističnega sistema, saj zaradi pomanjkanja domače delovne sile številna podjetja zaposlujejo voznike iz drugih držav. To odpira vprašanja o migracijskih vzorcih in motivacijskih dejavnikih teh voznikov. V raziskovalnem delu smo analizirali migracijske vzorce in motivacijske dejavnike kandidatov za pridobitev kode 95 v Sloveniji, s posebnim poudarkom na vplivu regije izvora, starosti in osebnih preferenc na izbiro lokacije zaposlitve. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom med 163 udeleženci usposabljanja za kodo 95, nato pa izvedli deskriptivne in inferenčne statistične analize. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava med regijo izvora in izbiro lokacije zaposlitve. Prav tako se je izkazalo, da je motivator »višja plača« pomembnejši med tistimi, ki se odločajo za zaposlitev v tujini.
Keywords: koda 95, migracije, poklicni vozniki, motivatorji, Slovenija, EU
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,66 MB)

Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti, je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj sta zdravje in življenje nenadomestljivi dobrini, zato se mora, ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika le ta zagotavljati vsakomur, ob čimer imigranti ne predstavljajo nobene izjeme. V Sloveniji je enakost pred zakonom zagotovljena na ustavni ravni, kar pomeni, da se mora vsem posameznikom, vključno z imigranti, zagotavljati človekove pravice in temeljne svoboščine, kar poudarjajo tudi mednarodni pravni akti. Priseljenci se ob dostopu do pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva pogosto soočajo z različnimi ovirami, ki so v prvi vrsti odvisne od njihovega pravnega statusa, s katerim je pogojena vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega izhaja širok nabor zdravstvenih storitev, medtem, ko so tisti, brez urejenega statusa, upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči. Ob tem se spopadajo s številnimi izzivi, med katerimi so najpogostejše jezikovne, kulturne, ekonomske in institucionalne ovire. Le te lahko bistveno vplivajo na njihovo zmožnost pridobitve ustrezne zdravstvene oskrbe, ob čimer je posebna pozornost namenjena ranljivejšim skupinam, med katere bi lahko uvrstili otroke, ženske, invalide in starejše. Zaradi stresa migracij, vojnih travm, nasilja in mučenja pred odhodom, pogojev na poti in trajanja poti ter bivalnih pogojev, dolžine bivanja, jezikovnih in kulturnih razlik, nenazadnje pa tudi njihovega pravnega statusa in s tem posledično povezanega dostopa do zdravstvenih storitev, so pogosto »tarča« nalezljivih bolezni, težav z duševnim zdravjem in kroničnih bolezni. V izogib kršitve načela enakosti in načela diskriminacije je obveznost države, da zagotovi spoštovanje dostojanstva imigrantov ter jih ne izpostavlja večjemu trpljenju, kot je potrebno za dosego ureditve pravnega statusa. Dostop priseljencev do zdravstvenega varstva v Evropi je velikokrat omejen že na formalnopravni ravni, saj se le tem ne zagotavlja enakih pravic kot domačemu prebivalstvu, tam kjer pa so formalne možnosti in pravice za migrante obstoječe na papirju, je v praksi dostop do teh oviran. Slovenija je priseljencem dolžna zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, tudi če to pomeni prilagoditev zdravstvenih potreb, še posebej ranljivejšim skupinam imigrantov.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstveno varstvo, zdravljenje, imigrant, migracije, pravice imigrantov
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 96
Full text (850,17 KB)

Abstract: V zadnjih letih je vprašanje migracij in z njim povezana problematika kriminalitete postalo ena izmed ključnih tem v javni razpravi in politiki. Povečano število migrantov in beguncev, ki prečkajo državne meje, postavlja pred velik izziv državne organe, predvsem policijo, ki je zadolžena za nadzor državne meje in odkrivanje nedovoljenih migracij. Hkrati se soočamo z naraščajočim številom prosilcev za azil, kar zahteva ustrezno obravnavo in integracijo teh oseb v družbo. Težava pri tej temi se pojavlja v povezavi med migracijami in kriminaliteto. Medijski in politični diskurzi pogosto migrante enačijo s povečano stopnjo kriminalitete, kar vodi do stigmatizacije te ranljive skupine. Vendar pa kriminaliteta med migranti ni enoznačen pojav in zahteva natančno analizo ter razumevanje širšega konteksta. Državne politike in ukrepi, kot je nadzor državne meje, pomembno vplivajo na varnost ter družbeno kohezijo, a hkrati lahko ustvarjajo dodatne izzive v obravnavi migrantov in prosilcev za azil. V namen izdelave diplomskega dela je bila izvedena raziskava na podlagi javno dostopnih podatkov policije o kaznivih dejanjih (KD) v obdobju od leta 2011 do leta 2022. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je odprtje azilnega doma vplivalo na porazdelitev kaznivih dejanj med slovenskimi in tujimi državljani. Raziskava se je osredotočala na vpliv uvedbe azilnega doma (AD) na število in vrsto kaznivih dejanj v upravni enoti (UE) Logatec, pri čemer so bili podatki razdeljeni na obdobje "pred uvedbo AD" in "po uvedbi AD". Pri statistični obdelavi podatkov smo izločili gospodarski kriminal in upoštevali le ovadbe, kjer oseba nastopa kot ovadeni osumljenec. Podatke smo grupirali glede na državljanstvo (slovensko in tuje), upravno enoto (UE Logatec in preostale UE) ter obdobje (pred in po uvedbi AD). Raziskava je pokazala, da uvedba azilnega doma v UE Logatec ni imela bistvenega vpliva na povečanje kriminalitete povezane s tujimi državljani.
Keywords: varnost, migracije, kriminaliteta, strah, Logatec, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 83; Downloads: 32
Full text (1,01 MB)

Abstract: Dandanes se veliko mladih spopada z brezposelnostjo v domači državi ravno zaradi slabih zaposlitvenih priložnosti. Zato se v velikem številu odločajo za selitev v druge države zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti v svoji domači državi. Namen tega raziskovalnega dela je bil raziskati razmerje med brezposelnostjo mladih in pojavom migracij v tujino ter prikazati kritične ekonomske in družbene posledice, povezane s to dinamiko. Metode, uporabljene v tej študiji, so vključevale kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskav. Zbiranje podatkov je vključevalo ankete, intervjuje ter analizo obstoječih ekonomskih in demografskih podatkov. Te metodologije so bile uporabljene za preučitev dejavnikov, ki prispevajo k brezposelnosti mladih, in za identifikacijo motivacije in izkušenj mladih, ki se odločijo za migracijo v tujino v iskanju boljših gospodarskih možnosti. Rezultati raziskave so pokazali nezadovoljstvo mladih v lastni državi in potrebe po zaposlitvenih možnostih v tujih državah, kar je bilo prikazano v okviru ankete. Študija poudarja potrebo po oblikovanju politik za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih v Sloveniji, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj in družbeno kohezijo.
Keywords: brezposelnost, migracije, emigracije, mladi, izzivi
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 163; Downloads: 73
Full text (1,55 MB)