Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo najprej opredelili razlike med osnovnimi pojmi migrant, begunec in oseba s subsidiarno zaščito, se osredotočili predvsem na integracijo le-teh tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem prostoru. Zelo pomembni so procesi integracije in pravne norme posameznih držav, ki so povezane z pravnimi normami Evropske unije. Opravili smo intervju in analizirali proces integracije na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov v Republiki Sloveniji, preko katerega smo dobili še podrobnejši vpogled v pomembnost sodelovanja, povezovanja in pomoči med soljudmi. Po preučitvi različnih dokumentov in gradiva smo ugotovili, da je integracija dvosmeren proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani migrantov, kot tudi s strani države gostiteljice. Vključevanje oseb z mednarodno zaščito v družbo države gostiteljice je izredno pomembno že od prvega stika z novo državo, uspeh pa je v veliki meri odvisen od spoštovanja pravnih norm, stopnje zaščite človekovih pravic in zainteresiranosti javnosti. Družba ponuja različne možnosti vključevanja, s katerimi se omogoča priseljencem lažje in hitrejše vključenje v novo okolje, od njih pa se pričakuje, da so pripravljeni prilagoditi svoj način življenja novemu družbenemu okolju. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo prosilcem v postopkih, osveščajo in opozarjajo na pomanjkljivosti pri procesu vključevanja. Kjer se priseljenci želijo aktivno vključiti v novo okolje, je pomembno strateško načrtovanje integracijskih ukrepov in uspešna izvedba le-teh. Cilj magistrskega dela je s pomočjo različnega gradiva čim bolj približati temo integracije bralcem, predstaviti nekaj osnov o migracijah, v katerih smo aktualno udeleženi in predstaviti proces integracije v Sloveniji.
Keywords: magistrska dela, migracije, integracija, begunci, multikulturnost
Published: 04.05.2021; Views: 29; Downloads: 7
Full text (933,29 KB)

Abstract: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Keywords: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Published: 15.03.2021; Views: 47; Downloads: 7
Full text (2,04 MB)

Abstract: V magistrskem delu predstavimo migracije v slovenskem prostoru in pojasnimo pojme, kot so begunec, migrant in imigracije. V teoretičnem delu predstavimo tudi nekatere migracijske teorije, odnos slovenske javnosti do migrantov in njihove možnosti za integracijo ter izpostavimo glavne težave, s katerimi se srečujejo priseljenci pri vključevanju v družbo. Za raziskovalno obliko uporabimo kvalitativni pristop, s katerim zbrane podatke v obliki življenjskih zgodb podrobneje analiziramo. Osredotočimo se na položaj priseljencev v Sloveniji in njihove možnosti vključitve v družbo. Vzorec zajema 7 priseljencev, ki prihajajo iz šestih različnih držav. Rezultati raziskave nam pokažejo razliko med diskriminiranjem in nestrpnostjo do priseljencev v času Jugoslavije, po slovenski osamosvojitveni vojni in v obdobju, ko se Slovenija že priključi Evropski uniji. Raziskava je pokazala tudi, da se vsi priseljenci, ki so zajeti v vzorec, v Sloveniji počutijo sprejete in da je bila njihova integracija v družbo uspešna. Večje nestrpnosti in diskriminacije so bili deležni intervjuvanci, ki so se v Slovenijo preselili iz balkanskih držav. Možnosti integracije v družbo je veliko. Priseljenci se v družbo najlažje vključijo v okviru izobraževalnega sistema ali športnih oziroma drugih družabnih dejavnosti. Vseh sedem priseljencev je enotnega mnenja, da so Slovenci kot družba bolj zaprti in da se za navezovanje stikov potrebuje več časa kot v državi, iz katere prihajajo.
Keywords: migracije, migranti, zaposlovanje, integracija, Slovenija, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 231; Downloads: 58
Full text (1,21 MB)

Abstract: Na današnjem slovenskem ozemlju se je do danes ohranil velik delež historičnih orgel. Razlog za visoko število ohranjenih historičnih orgel je njihova monumentalnost in dejstvo, da je tako nekoč kot tudi danes za župnije novo glasbilo predstavljalo velik finančni zalogaj, ki si ga večina ni mogla privoščiti. Posledično so historična glasbila preživela številna popravila, povečave in predelave, zaradi česar je velika večina ohranjenih orgel izgubila svojo prvotno podobo. Med ohranjenimi historičnimi orglami so tudi glasbila kranjske delavnice Marcusa Göbla. Göblova delavnica velja za orglarsko delavnico z najdaljšo tradicijo delovanja na Kranjskem, saj je glasbila izdelovala še vrsto let po smrti njenega ustanovitelja, Marcusa Göbla. V njej je bilo izdelanih vsaj šestintrideset glasbil, od katerih se je do danes ohranilo kar devetindvajset. Ohranjena glasbila danes stojijo večinoma na korih slovenskih cerkva. Od teh orgel je nekaj obnovljenih in delujočih, drugi delež glasbil Göblove delavnice pa še danes čaka na svojo zasluženo obnovo.
Keywords: migracije, historične orgle, kulturna dediščina, orglarska delavnica Marcusa Göbla
Published: 25.10.2019; Views: 423; Downloads: 32
Full text (1,76 MB)

Abstract: Varnost je za vse nas izredno pomembna vrednota, ki smo jo pripravljeni braniti tudi sami. Za njeno zagotovitev se ne vedno nanašamo samo na institucije, ki skrbijo za našo varnost in posredujejo, kadar je ta ogrožena. Zavedati pa se moramo tiste zlate sredine, ki nam pove, kdaj je treba zaprositi za pomoč ali pa priskočiti na pomoč k tistemu, ki jo potrebuje. Naše okolje se sčasoma vedno znova spreminja, s čimer nastajajo tudi nove varnostne grožnje. Zato je zagotavljanje varnosti zahteven in dosleden proces, ki potrebuje veliko pozornosti in veliko vključenost raznovrstnih akterjev. Le na tak način se lahko zagotovi čim večjo pokritost dejavnikov, ki bi lahko povzročili kaos, torej zamajali našo varnost. Ker pa vemo, da posameznikova varnost ni odvisna zgolj od okolja, torej se ne smemo zanašati le na izvajanje dejavnosti na lokalni ravni, ampak moramo na problem pogledati celovito in se ga lotiti tudi na mednarodni ravni. Ena izmed takšnih groženj so tudi migracije in posledice, ki jih te prinašajo s seboj. Glavni subject diplomske naloge je tako občina Črnomelj, ki se z migrantsko krizo sooča vse od leta 2015. Ta se s krizo sama ne more spopadati, ne glede na to, koliko različnih subjektov varnosti se s težavo ukvarja. Ravno zaradi tega je pomembno zaupati v institucije, ki skrbijo za ohranitev varnega okolja, sodelovati z akterji in se vključevati v proces ohranitve varnosti. Vsekakor pa moramo biti pazljivi, da v tem procesu ne prestopimo meje in da ne postanemo mi grožnja za okolje in tisti, ki omaja občutek varnosti ostalih. V zaključni nalogi se bomo tako posvetili predvsem občanom občine Črnomelj. Z anketnim vprašalnikom bomo preverjali, kakšen vpliv ima migrantska kriza na njihov občutek varnosti. Pričakujemo lahko odziv, ki je bodisi pozitiven, bodisi negativen in poln predsodkov ter ustvarjajoč vsesplošno paniko – morebiti tudi do te mere, da bi lahko v prihodnosti prišlo do novega genocida. Vemo, da še vedno prihaja do množičnih pobojev, in zavedati se moram, da nimamo nobenega zagotovila, da se trenutna situacija z migrantsko krizo ne bo končala na isti način.
Keywords: diplomske naloge, migracije, migrantska kriza, občutek varnosti, zaznavanje varnosti, strah pred kriminaliteto
Published: 09.09.2019; Views: 462; Downloads: 68
Full text (1,58 MB)