| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Ekonometrična analiza izvozne in uvozne funkcije Nizozemske
Jan Bartolme, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z ekonometrično analizo izvozne in uvozne funkcije Nizozemske. V okviru analize smo identificirali ključne makroekonomske dejavnike, ki vplivajo na obseg uvoza in izvoza. Uporabili smo javno dostopne četrtletne podatke od leta 2004 do 2020 in na podlagi metode najmanjših kvadratov ocenili regresijske funkcije. Rezultati so pokazali, da realni efektivni tečaj, bruto domači proizvod na prebivalca in zaposlenost statistično značilno vplivajo na uvoz, medtem ko pogoji menjave, zaposlenost in rast bruto domačega proizvoda vplivajo na izvoz. Modeli so bili preverjeni z ekonometričnimi testi, vključno z RESET testom, Breusch-Godfrey testom, testom heteroskedastičnosti (Breusch-Pagan-Godfrey, White, Glejser) in Durbin-Watson testom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko teoretično potrdimo, da sta uvoz in izvoz ključna dejavnika, ki pomembno vplivata na gospodarsko aktivnost in rast Nizozemske.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, uvoz, izvoz, Nizozemska
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 9
.pdf Full text (5,24 MB)

2.
Značilnosti premoženjske neenakosti v izbranih državah
Luka Poharc, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Keywords: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (2,91 MB)

3.
Ekonometrična analiza dejavnikov investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem
Domenn Kuder, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučili vpliv izbranih makroekonomskih dejavnikov na obseg investicij v treh vodilnih evropskih gospodarstvih. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo, ki temeljijo na pregledu dosedanje literature, nato smo povzeli splošne gospodarske razmere v analiziranih državah skozi obdobje 21.stoletja. Omenjeni del predstavlja temelj za analitični segment diplomskega dela, saj nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov zasebnih investicij. V drugem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkcije zasebnih investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Funkcije investicij smo v nadaljevanju testirali za ustreznost predpostavk uporabljene metode, natančneje normalna porazdelitev slučajne spremenljivke, stopnjo multikolinearnosti, heteroskedastičnost in prisotnost avtokorelacije ter prišli do ugotovitve, da so modeli ustrezni. Iz analize lahko povzamemo, da na gibanje investicij vplivajo obrestna mera, indeks cen življenjskih potrebščin, gospodarska rast, devizni tečaj in predhodne investicije. Kljub podobnostim proučevanih gospodarstev smo s pomočjo standardiziranih koeficientov prišli do ugotovitve, da se modeli investicij med seboj močno razlikujejo.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, zasebne investicije, Nemčija, Francija, Nizozemska
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
.pdf Full text (2,32 MB)

4.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva
Nejc Vovko, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pripravili modele za oceno izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. V študiji smo uporabili metodo najmanjših kvadratov za ocenjevanje vpliva različnih makroekonomskih spremenljivk na realni izvoz držav. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili realni efektivni devizni tečaj, zaposlenost, indeks industrijske proizvodnje, indeks cen proizvajalcev, neposredne tuje naložbe in realni izvoz, odložen za eno časovno obdobje. Ocenjene izvozne funkcije so bile preizkušene glede ustrezne specifikacije in stabilnosti regresijskih koeficientov. Prav tako smo preverili, ali so izpolnjene osnovne predpostavke metode najmanjših kvadratov. Rezultati študije kažejo, da realni efektivni devizni tečaji in realni izvoz preteklega obdobja statistično značilno vplivajo na realni izvoz v tekočem obdobju za vse tri preučevane države.
Keywords: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, realni izvoz
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 26
.pdf Full text (2,71 MB)

5.
Značilnosti ekonomske neenakosti v izbranih evropskih državah
Jan Komperšak, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Keywords: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (2,78 MB)

6.
Vpliv izobrazbe na revščino: empirična analiza v evropskih državah
Mitja Fijavž, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ekonometrična analiza vpliva izobrazbe na revščino v evropskih državah. V prvem delu smo teoretično opredelili pojem revščine in stopnje tveganja revščine ter izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav s področja vpliva izobrazbe na revščino. Poleg tega smo predstavili tudi stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Drugi del diplomskega dela pa je empirična analiza vpliva izobrazbe in nekaterih drugih makroekonomskih dejavnikov na stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Ocenjena modela stopnje tveganja revščine smo testirali za ustreznost specifikacije in nato preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Prišli smo do ugotovitev, da poleg povprečnega števila let šolanja na stopnjo tveganja revščine vplivajo še dejavniki, kot so realna gospodarska rast, neenakost in izdatki za socialno zaščito. Vpliv teh dejavnikov v letih 2015 in 2022 pa je različen.
Keywords: Empirična analiza, metoda najmanjših kvadratov, revščina, stopnja tveganja revščine, evropske države.
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
.pdf Full text (1,79 MB)

7.
Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analiza
Petar Todorčević, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih.
Keywords: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (1,07 MB)

8.
Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji
Katarina Leš, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 110; Downloads: 33
.pdf Full text (2,09 MB)

9.
Empirična analiza dejavnikov plač v Estoniji in Latviji
Gašper Kolar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki so v opazovanem obdobju vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo postavili teoretična izhodišča proučevanja dejavnikov plač, izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav na tem področju ter predstavili splošne gospodarske razmere in realne plače v obeh analiziranih državah. Opisani prvi del diplomskega dela predstavlja podlago za drugi del, pri čemer nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov, ki so vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. V drugem delu diplomskega dela smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkciji plač za Estonijo in Latvijo. Ocenjeni funkciji plač smo nadalje testirali za ustreznost specifikacije in stabilnost regresijskih koeficientov ter preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gibanje realnih plač v analiziranih državah statistično značilno vplivajo brezposelnost, produktivnost in realne plače v preteklem obdobju. Kljub temu pa razlike v regresijskih koeficientih v funkciji plač Estonije in Latvije kažejo na različno močan vpliv posameznih dejavnikov med gospodarstvoma.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, realne plače, Estonija, Latvija
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 632; Downloads: 174
.pdf Full text (2,35 MB)

10.
Karakteristike uvoznega povpraševanja v izbranih evropskih gospodarstvih
Ajda Lipnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša.
Keywords: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1124; Downloads: 146
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica