1. Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analizaPetar Todorčević, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih. Keywords: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva. Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 6 Full text (1,07 MB) |
2. Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in NemčijiKatarina Leš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI. Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija. Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 110; Downloads: 30 Full text (2,09 MB) |
3. Empirična analiza dejavnikov plač v Estoniji in LatvijiGašper Kolar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki so v opazovanem obdobju vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo postavili teoretična izhodišča proučevanja dejavnikov plač, izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav na tem področju ter predstavili splošne gospodarske razmere in realne plače v obeh analiziranih državah. Opisani prvi del diplomskega dela predstavlja podlago za drugi del, pri čemer nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov, ki so vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. V drugem delu diplomskega dela smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkciji plač za Estonijo in Latvijo. Ocenjeni funkciji plač smo nadalje testirali za ustreznost specifikacije in stabilnost regresijskih koeficientov ter preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gibanje realnih plač v analiziranih državah statistično značilno vplivajo brezposelnost, produktivnost in realne plače v preteklem obdobju. Kljub temu pa razlike v regresijskih koeficientih v funkciji plač Estonije in Latvije kažejo na različno močan vpliv posameznih dejavnikov med gospodarstvoma. Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, realne plače, Estonija, Latvija Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 632; Downloads: 169 Full text (2,35 MB) |
4. Karakteristike uvoznega povpraševanja v izbranih evropskih gospodarstvihAjda Lipnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša. Keywords: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov. Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1124; Downloads: 146 Full text (1,33 MB) |
5. Vpliv ekonomske politike na agregatno potrošnjo - primer Združenih držav AmerikeMateja Vrečič, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike. Keywords: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike. Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1116; Downloads: 61 Full text (16,80 MB) |
6. Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočjuSaša Perko, 2020, undergraduate thesis Abstract: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja. Keywords: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje. Published in DKUM: 24.03.2021; Views: 1076; Downloads: 127 Full text (2,65 MB) |
7. Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije Belgije in SlovaškeUrška Cimperšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaposlenost je v današnjem času vse bolj pomembna makroekonomska komponenta v gospodarstvu, saj spremembe v njem močno vplivajo na gospodarsko aktivnost v posamezni državi. Bolj kot se gospodarstvo razvija, višja je stopnja zaposlenosti. Na začetku dela diplomskega projekta smo na kratko opisali značilnosti trga dela v Belgiji in na Slovaškem. Nato smo s pomočjo zbranih podatkov z metodo najmanjših kvadratov za obe državi ocenili linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi primerjave rezultatov analize determinacijskih koeficientov, Box-Cox testa, RESET-testa in Chow testa smo izbrali funkcijo, ki je najprimernejša za nadaljnjo analizo. Na podlagi izvedenih testov smo ugotovili, da je za obe državi najprimernejša linearna funkcija z odloženo odvisno spremenljivko.
Na koncu dela diplomskega projekta smo za obe državi preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov: normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri analizi smo ugotovili, da je v obeh državah prisotna multikolinearnost in homoskedastičnost. Pri nadaljnji analizi smo nato ugotovili, da je avtokorelacija v Belgiji prisotna, medtem ko je na Slovaškem nismo zasledili. Keywords: zaposlitvena funkcija, t-statistika, F-statistika, metoda najmanjših kvadratov. Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 1254; Downloads: 82 Full text (1,99 MB) |
8. Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in EstonijoValentina Muršič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo. Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 1325; Downloads: 205 Full text (1,08 MB) |
9. Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcijeAnja Belić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem.
V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC. Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov Published in DKUM: 17.11.2020; Views: 791; Downloads: 70 Full text (2,24 MB) |
10. Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in GrčijiUrban Špolarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije. Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija. Published in DKUM: 16.12.2019; Views: 1431; Downloads: 145 Full text (1,80 MB) |