| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Razumevanje frazemov v izbranih besedilih slovenske popularne glasbe v 5. in 9. razredu
Aljaž Gorgiev, 2020, master's thesis

Abstract: Frazeologija je veda, čigar osnovno sredstvo preučevanja je enota – frazem. Frazemi so stalne besedne zveze, njihov pomen pa ni razumljiv iz sestavnih besed frazema. V pesmih se največkrat pojavljajo ob metaforah, ki so glavna stilno-retorična figura literarnih besedil. Metafora pomeni uporabo besed ali besednih zvez v nasprotju z njenim dejanskim in najbolj logičnim pomenom. Po sodobni teoriji metafore pa se le ta pojmuje kot miselni proces, kako oseba konceptualizira eno pojmovno področje v drugega. Otroci se v svojem govornem razvoju pričnejo zavedati prenesenega pomena nekje v šestem letu starosti. Z leti v svojo komunikacijo vpletajo vedno več simbolike in simbolne igre. Na otrokov govorni razvoj vpliva več dejavnikov in ta poteka v številnih fazah. Namen raziskave je ugotoviti, ali spol in starost učencev vplivata na razumevanje frazemov, ki se pojavljajo v besedilih slovenske popularne glasbe. V raziskavo je bilo vključenih štirideset učencev iz 5. in 9. razreda. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Analiza rezultatov je pokazala, da spol pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj deklice v večini bolje razumejo frazeme kot dečki. Tudi starost učenca se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na razumevanje frazema, saj so starejši učenci frazem razumeli bolje kot mlajši.
Keywords: frazeologija, frazem, metafora, govorni razvoj, popularna glasba
Published: 16.12.2020; Views: 161; Downloads: 69
.pdf Full text (1,47 MB)

2.
Utemeljevanje simbolov in pragmatika v umetni inteligenci
Niko Šetar, 2020, master's thesis

Abstract: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Keywords: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Published: 16.09.2020; Views: 184; Downloads: 23
.pdf Full text (401,33 KB)

3.
Razumevanje nogometnih frazemov v 4. in 9. razredu osnovne šole
Nik Kolar, 2020, master's thesis

Abstract: Frazeologija je samostojna jezikoslovna veda, ki proučuje jezikovne enote z lastnostmi frazemov. Metafore so vsakodnevno prisotne v našem govoru in so del sporazumevanja, zato predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Frazeme srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavni del pogovora in jih uporabljamo v vsakdanji komunikaciji. Učenci se z njimi pogosto srečujejo v šoli, doma in v umetnostnih besedilih. Namen raziskave je ugotoviti, kako nogometne frazeme razumejo učenci v 4. in 9. razreda osnovne šole glede na starost, spol in vrsto frazema. Zanimalo nas je, ali sta starost in spol pomembna pri razumevanju določenih frazemov. Analiza rezultatov je pokazala, da je spol pomemben pri razumevanju nogometnih frazemov, saj so se pri razumevanju le teh bolje odrezali fantje. Pri razumevanju nogometnih frazemov je zelo pomembna tudi starost, starejši učenci bolje razumejo pomen frazemov. Raziskava je tudi pokazala, da so mlajšim učencem največ težav delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih velikokrat razumeli dobesedno.
Keywords: frazemi, frazeologija, metafora, mladostniki, nogomet
Published: 28.07.2020; Views: 353; Downloads: 55
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbe
Sergeja Plemenitaš, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj. V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna. Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu. Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo. V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi. Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku. V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti. Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence. Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku. Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika. Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Keywords: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Published: 16.11.2018; Views: 644; Downloads: 54
.pdf Full text (539,02 KB)

5.
Cankarjeva metafora v vinjetnem obdobju
Jožica Čeh Steger, 1997, original scientific article

Abstract: Vinjetna metafora je izšla iz avtorjevih disonanc ob subjektivnem dojemanju stvarnosti in slogovnega pluralizma ob koncu prejšnjega stoletja. Oblikovala se je iz izhodiščnih območij snovno lepega in grdega, razvijanja osnovnih pojmovnih metafor ter povezovanja sorodnih mikrostrukturnih metafor v obsežnejša in cankarjansko prepoznavna metaforična polja.
Keywords: slovenska književnost, slovenska proza, metafora, vinjetna metafora
Published: 06.06.2017; Views: 417; Downloads: 50
.pdf Full text (3,87 MB)
This document has many files! More...

6.
7.
PREGOVORI O ČEBELI IN MEDU
Damjana Cvetko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Čebele je preprosto ljudstvo od nekdaj cenilo zaradi medu in voska ter pozitivnih lastnosti (delavnost, gospodarnost, nesebičnost), ki jih je skupaj z medom spretno vpletlo v pregovore. Slednji so predmet raziskovanja paremiologije, etnologije, jezikoslovja in slovstvene folkloristike. Posledica različnih vidikov raziskovanja so različne definicije pregovorov. Poseben odnos slovenskega človeka do čebele se kaže tako v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija) kot tudi v zunajjezikovni dejanskosti (panjske končnice, čebelnjak). Motivacija za pregovore s sestavinama čebela in med izhaja iz življenja čebel, čebelarjenja in lastnosti medu. Pregovori so torej odsev kmečkega sveta, ki hkrati odražajo razmišljanje, verovanje, védenje, vrednote in prepričanje preteklega časa. Slovenski prednik je bil tesno povezan z naravo in katoliško vero, kar je vidno zlasti pri vremenskih pregovorih (čebela, med). Sporočilo pregovorov je preoblikovano v poetično obliko. Gradniki slednje pa so zlasti: rima, asonanca, hiperbola, elipsa, metafora in primera. Glede notranje strukture prevladujejo primerjalni pregovori, medtem ko so oziralni pregovori prevladujoči z vidika zunanje strukture.
Keywords: Pregovor, paremiologija, etnologija, čebela, med, rima, metafora, hiperbola, elipsa.
Published: 29.09.2016; Views: 3029; Downloads: 246
.pdf Full text (1,02 MB)

8.
Razumevanje somatskih frazemov pri predšolskih otrocih (5–6 let) ter učencih osnovne šole (5. in 9. razred)
Tanja Županc, 2016, master's thesis

Abstract: Metafore so del našega vsakdanjega sporazumevanja in v določenih primerih predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Najpogosteje uporabljene metafore so somatski frazemi, saj se ljudje najlažje poistovetimo s svojim telesom. Osnovni namen raziskave je, ugotoviti, ali obstaja razlika v razumevanju somatskih frazemov med predšolskimi otroki (5–6 let) in učenci osnovne šole (5. ter 9. razred) glede na starost, spol in vrsto frazema. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih 8 predšolskih otrok, 8 učencev 5. razreda in 8 učencev 9. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da je razumevanje somatskih frazemov pri učencih odvisna od njihove starosti in vrste frazema. Učenci 9. razreda so v primerjavi s predšolskimi otroki in učenci 5. razreda bolje razumeli somatske frazeme. Med izbranimi somatskimi frazemi pa je učencem največ težav povzročalo razumevanje metaforičnega pomena pregovornih stavčnih frazemov. Raziskava je pokazala, da v razumevanju somatskih frazemov ne obstajajo izrazite razlike glede na spol.
Keywords: somatski frazem, kognitivna teorija, konceptualna metafora, razvoj metafore v otrokovem jeziku, razvoj govora
Published: 04.08.2016; Views: 904; Downloads: 154
.pdf Full text (1,94 MB)

9.
Modeli sistemske dinamike za izboljšanje razumevanja dinamičnih sistemov v učnem procesu
Andreja Vehar Jerman, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo obravnava kompleksne dinamične sisteme, ki so sestavni del našega življenja in zahtevajo od vsakega posameznika njihovo čim boljše razumevanje. V okviru izvedenih raziskav smo obravnavali problematiko človekovega dojemanja relacije nivo — tok, ki se izkaže kot zahteven koncept za razumevanje že v enostavnih dinamičnih sistemih. Namen naloge je raziskati uspešnost pristopa razlage dinamičnih pojavov s pomočjo hidravlične metafore kot metode za poučevanje dinamičnih sistemov na področju kinematike. Preverili smo, če predhodna obravnava učne snovi poveča možnost za napredek v učnem procesu. Postavili smo hipotezo, da dijakom predstavlja večjo težavo grafičen prikaz situacije kot besedni. Z anketo smo preverili znanje pred in po obravnavi dinamičnih sistemov s pomočjo principa hidravlične metafore. Princip razlage s pomočjo hidravlične metafore je bil prikazan v razredu eksperimentalno, s pritokom in odtokom ter stanjem. Pridobljeno znanje so dijaki utrdili tudi z aplikacijo, ki je bila izdelana v ta namen. Rezultati naloge so pokazali, da modeli sistemske dinamike pri poučevanju kinematike pripomorejo k boljšemu razumevanju enostavnih dinamičnih sistemov.
Keywords: hidravlična metafora, sistemska dinamika, kinematika, dinamični sistemi
Published: 05.07.2016; Views: 688; Downloads: 136
.pdf Full text (1,33 MB)

10.
Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo
Anton Buzeti, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo zajema dva sklopa, teoretični in praktični. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen sam izvor besede karikatura, učinek in njena vloga, opredelitev pojma komičnega in kratek razvoj karikature skozi obdobja Egipta, antike, srednjega veka, renesanse, reformacije in protireformacije, baroka, 19. in 20. stoletja. V praktičnem delu gre za razmislek o avtorskih časopisnih karikaturah, ki so na avtorsko svojski način pospremile dva ključna dogodka iz sveta ob Muri. Prvi, Agonija Mure, odslikava družbeno klimo ob lastninjenju in obstoju tekstilnega giganta, drugi, Begunski val, pa išče povezave med človeškim obupom in vsiljenimi spremembami tukajšnjega prebivalstva.
Keywords: Karikatura, situacijska karikatura, Mura, Murin delavec, Murina delavka, metafora, barvna paleta, format, kompozicija, begunec, migrant, žičnata ograja, tehnična ovira, Janez Votek, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Andrej Bedek.
Published: 02.06.2016; Views: 974; Downloads: 67
.pdf Full text (1,79 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica