| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
STRES IN PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Janja Pulko, Maja Rajh, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Stres je tesno povezan z našim vsakdanjim življenjem in delom. Lahko bi rekli, da jima daje močan pečat. Dejstvo je, da je vsak poklic kdaj stresen in poklic učitelja razrednega pouka pri tem ni izjema. V diplomskem delu smo se tematike stresa lotili v navezavi na poklicni razvoj učitelja in umestitev šole v urbano ali ruralno okolje. V teoretičnem delu naloge opišemo poklic učitelja in opredelimo termin stres ter predstavimo simptome, vrste in faze stresa ter kako stresogene situacije vplivajo na poklic učitelja. Teoretični del zaključujemo s podrobnejšimi napotki, kako se s stresom soočiti in kako ga v vsakdanjem življenju uspešno obvladovati. V empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je pojavnost stresa pri učiteljih razrednega pouka na območju severovzhodne Slovenije. Pri tem nas je še posebej zanimalo, ali obstaja razlika v prisotnosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na mestnih in podeželskih šolah in pri učiteljih z različno delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se učitelji pri svojem delu s stresom srečujejo in pri sebi opažajo zlasti telesne in čustvene simptome stresa. Obremenjujoče oziroma stresno pa na učitelje vplivajo vsakodnevno delo z učenci, odnosi z vodstvom šole, s sodelavci in s starši učencev. Pri tem nismo opazili bistvenih razlik glede na delovno dobo učiteljev in glede na to, kakšen status ima šola, na kateri ti učitelji poučujejo. Ugotovili pa smo, da učitelji stres dokaj uspešno obvladujejo z različni strategijami, pri tem še posebej izstopajo učitelji, ki so zaposleni v urbanih okoljih.
Keywords: Razredni učitelj, profesionalni razvoj, mesto – podeželje, stres, simptomi stresa, stresogene situacije, obvladovanje stresa.
Published: 11.06.2009; Views: 3186; Downloads: 557
.pdf Full text (1012,10 KB)

2.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Published: 11.10.2010; Views: 2134; Downloads: 191
.pdf Full text (488,08 KB)

3.
RAZLIKE MED VRTCI NA PODEŽELJU IN V MESTU S PODROČJA LIKOVNE DEJAVNOSTI
Sandra Gregorc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom RAZLIKE MED VRTCI NA PODEŽELJU IN V MESTU S PODROČJA LIKOVNE DEJAVNOSTI v teoretičnem delu predstavlja vlogo in pomen likovne vzgoje v predšolskem obdobju ter Kurikulum za vrtce, kot dokument, ki predstavlja strokovno podlago za delo v vrtcu. Podrobno so razčlenjena področja likovne dejavnosti ter ploskovne likovne tehnike. Temu sledijo teme in motivi, ki se pojavljajo v okviru likovne dejavnosti. V nadaljevanju je predstavljen razvoj likovnega izražanja v predšolskem obdobju ter razvoj ustvarjalnosti. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati ocenjevalnih listov pridobljenih iz enajstih mestnih in desetih podeželskih vrtcev po Sloveniji. Namen ocenjevalnih listov je bil, ugotoviti ali se pojavljajo kakšne razlike med vrtci v mestu in na podeželju s področja likovne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da se med vrtci ne pojavljajo večje razlike, pokazalo pa se je nekaj razlik na posameznih področjih.
Keywords: Likovna vzgoja, likovna področja, likovne tehnike, razvoj likovnega izražanja, predšolsko obdobje, ustvarjalnost, mesto in podeželje.
Published: 19.01.2011; Views: 2581; Downloads: 267
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
5.
PRISOTNOST OTROKOVE IGRE V MESTNEM IN PODEŽELSKEM VRTCU
Nina Ajlec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Prisotnost otrokove igre v mestnem in podeželskem vrtcu je v teoretičnem delu uvodoma predstavljeno, kaj igra sploh je, nato so predstavljene vrste iger glede na vsebino in socialno udeležbo. Podrobneje je predstavljeno tudi, kako na otrokovo igro vpliva spol otrok, kakšen pomen ima igra za otroka in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, sovrstniki in predmeti. Empirični del diplomske naloge temelji na raziskavi v mestnih in podeželskih vrtcih. Z anketiranjem vzgojiteljic smo zbrali podatke o pogostosti različnih vrst igre v mestnem in podeželskem vrtcu, o pogostosti otrokove igre v naravnem okolju, o oceni otrokove igre nasploh in specifično v zunanjem okolju in o oceni razlik o prisotnosti otrokove igre med dečki in deklicami. Ugotovitve kažejo, da so vse vzgojiteljice tako mestnih kot podeželskih vrtcev mnenja, da je igra pomembna za otrokov razvoj, prav tako pa vse menijo tudi, da je igra v zunanjem okolju za otroka zelo pomembna. Do manjših procentualnih razlik pa prihaja v pogostosti pojavljanja otrokove igre glede na okolje, starost in spol otrok.
Keywords: otroška igra, vrste iger, mesto, podeželje, naravno okolje.
Published: 24.10.2012; Views: 1383; Downloads: 296
.pdf Full text (781,56 KB)

6.
POMEN BIVALNEGA OKOLJA ZA GIBALNO DEJAVNOST IN KAKVOST ŽIVLJENJA
Tjaša Vodušek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v kakovosti življenja in gibalni dejavnosti mestnih, primestnih in podeželskih otrok. Vzorec je obsegal 454 merjencev, od tega 233 deklic in 221 dečkov, starih od devet do enajst let. V raziskavo so bili zajeti otroci severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children,. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika Gibalna dejavnost otrok, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Razlike v gibalni dejavnosti in v kakovosti življenja smo izračunali z analizo variance (ANOVA). Narejen je bil tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da primestni otroci namenjajo več časa športnim dejavnostim kot mestni in podeželski vrstniki, medtem ko mestni otroci namenjajo več časa organiziranim športnim dejavnostim kot njihovi vrstniki iz podeželja in primestja. Na drugi strani pa je v primestju z logističnega vidika za starše veliko bolj praktično, da otroke vključujejo v športno-interesne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole. Rezultati tudi kažejo, da so primestni otroci boljšega telesnega zdravja kot mestni in podeželski. Tudi odnosi med otroki v podeželskih šolah so boljši kot v primestnih in mestnih. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da kakovost življenja in gibalna dejavnost v veliki meri nista odvisni od bivalnega okolja, ker je okolje v Sloveniji tako homogeno in ne generira dodatnih razlik v oddaljenosti športnih objektov, v dostopnosti javnih ustanov in ostalih dobrin, potrebnih za kakovostno in zdravo življenje.
Keywords: kvaliteta življenja, telesna dejavnost, mesto, primestje, podeželje.
Published: 07.10.2014; Views: 803; Downloads: 91
.pdf Full text (489,11 KB)

7.
VPLIV DOMAČEGA OKOLJA NA GIBALNO - ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK
Maja Vegan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv domačega okolja na gibalno-športne dejavnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo izpostavili dejavnike otrokovega razvoja in gibalne sposobnosti predšolskih otrok, poudarili vlogo družine in kraja bivanja pri ukvarjanju otrok z gibalno-športnimi dejavnostmi, ter predstavili pomen gibalno-športnih dejavnosti za zdravje in celostni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskav, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega je izpolnilo 140 staršev otrok Vrtca Ptuj in Vrtca Cirkulane. Ugotavljali smo vpliv in vlogo domačega okolja na gibalno-športne dejavnosti otrok in prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci so zelo majhne razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalno-športnimi dejavnostmi skupaj s starši; gibalno-športno aktivnejši so mestni otroci, saj so pogosteje vključeni v organizirano športno vadbo kot podeželski otroci; najpogostejša športna dejavnost pri športnem udejstvovanju staršev skupaj z otroki v mestu in podeželju sta hoja in tek; vzrok za športno neaktivnost staršev skupaj z otroki v mestu in podeželju je pomanjkanje časa; starši otrok se ne glede na bivalno okolje zavedajo pomena športnega udejstovanja za celostni razvoj otrok; otroci mlajših staršev se več ukvarjajo z gibalno-športnimi dejavnostmi kot otroci starejših staršev; otroci staršev z višjo izobrazbo se več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot otroci staršev z nižjo izobrazbo.
Keywords: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalno-športna dejavnost, starši, okolje bivanja, mesto, podeželje
Published: 23.07.2014; Views: 1089; Downloads: 186
.pdf Full text (1,52 MB)

8.
VKLJUČEVANJE PREDŠOLSKIH OTROK V DODATNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Anja Dvanajščak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vključevanje predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti smo želeli podrobneje raziskati pomen vključevanja predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo podrobneje predstavili pomen ustvarjanja in razvoja gibalnih kompetenc za gibalni razvoj otroka, pomen vključevanja predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje ter vlogo staršev, vrtca in kraja bivanja pri vključevanju predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti. V empiričnem delu smo za zbiranje podatkov uporabili kvantitativno tehniko, in sicer anketo zaprtega tipa. Vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije staršev otrok, ki imajo otroke vključene v dodatno športno aktivnost pri Športnem društvu Svizec v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Celje. Podatki so obdelani z deskriptivno statistiko ter tabelarno in grafično prikazani. Ugotovili smo, da so v dodatne športne aktivnosti vključeni predvsem otroci iz mestnega okolja; starši otrok, ki so vključeni v dodatne športne aktivnosti, so višje izobraženi; osebni razlogi staršev za ukvarjanje s športom je njihovo boljše počutje; starši vključujejo otroke v dodatne športne aktivnosti zato, da bi le-ti razvili gibalne sposobnosti; starši se športno udejstvujejo s svojimi otroki večinoma tako, da gredo z njimi na sprehod; starši se sami športno udejstvujejo samo med vikendi.
Keywords: predšolski otrok, dodatne športne dejavnosti, gibalne kompetence, gibalni razvoj, starši, mesto, podeželje
Published: 24.09.2014; Views: 1228; Downloads: 189
.pdf Full text (1,68 MB)

9.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH
Nuša Jug, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti otrok v občini Šmarje pri Jelšah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti, možnost za športne dejavnosti v mestu in na podeželju. Nismo pozabili tudi na način sodobnega življenja, ki je velik dejavnik in vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti tako v mestu kot na podeželju. Prav tako pa ne smemo zanemariti prostorskih pogojev za optimalen razvoj motoričnih sposobnosti pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu smo s kavzalno-neeksperimentalno metodo ugotavljali razlike v motoričnih sposobnostih na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije predšolskih otrok iz občine Šmarje pri Jelšah, starih od 3 do 6 let. S pomočjo t-testa smo ugotovili, da med mestnimi in podeželskimi otroki ni statično značilne razlike v motoričnih sposobnostih, prav tako tudi ne me dečki in deklicami.
Keywords: predšolski otrok, motorični razvoj, motorične sposobnosti, mesto, podeželje
Published: 09.12.2014; Views: 746; Downloads: 283
.pdf Full text (756,51 KB)

10.
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE: RAZLIKE MED MESTNIMI IN PODEŽELSKIMI OSNOVNIMI ŠOLAMI
Jasmina Jerković, 2015, master's thesis

Abstract: Današnji svet je poln številnih različnih družb in kultur. Tudi ljudje smo si med seboj različni. Na podlagi teh različnosti se predsodki lahko razvijejo zelo hitro. Zato težko rečemo, da v današnjem svetu nestrpnosti ni ter da predsodki ne obstajajo. Slovenija ima, tako kot druge države, svojo zgodovino priseljevanja drugih narodov, ki se vključujejo v slovensko okolje, njihovi otroci pa v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V šolski prostor se tako vključujejo učenci, ki prihajajo iz drugih držav in iz drugega kulturnega prostora, zato je izredno pomembno, da vzgojno-izobraževalne institucije ter zaposleni v njih težijo k enakovrednemu obravnavanju vseh učencev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izvaja vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole, ter ugotoviti, ali pri tem obstaja razlika med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami v Sloveniji. Pri tem so bile osnova raziskovalnega dela magistrske naloge Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2011), ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo raziskali, koliko in do katere mere svetovalne službe v osnovnih šolah poznajo naveden dokument, kako pogosto se z njim srečujejo in ali pri vključevanju otrok priseljencev dokument uporabljajo kot pomoč. Ugotavljali smo tudi, s katero dokumentacijo si pri vključevanju otrok priseljencev še pomagajo. Ob tem smo prav tako raziskali, če obstaja razlika pri vključevanju otrok priseljencev med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih dokument sicer pozna natančno ali delno, vendar ga kot pomoč v določenih primerih dejansko uporablja le približno polovica. Ugotovili smo tudi, da razlike pri uspešnem vključevanju učencev priseljencev med osnovnimi šolami v mestu in na podeželju ne obstajajo. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da lokacija osnovne šole torej ni toliko pomembna za uspešno vključevanje učencev priseljencev v slovenske osnovne šole. Pomembnejše so zainteresiranost, predanost delu, lojalnost in strokovnost zaposlenih v osnovnih šolah.
Keywords: otroci priseljenci, vključevanje v slovenske osnovne šole, predsodki, nestrpnost, inkluzija, integracija, multikulturalizem, jezik, mesto, podeželje
Published: 04.05.2015; Views: 1396; Downloads: 398
.pdf Full text (1,83 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica