| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
POZNAVANJE VODE IN ODNOS DO NJE NA PREHODU IZ PRVEGA V DRUGO TRILETJE
Tina Vajzovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi opredeljujemo problem vode, ki pesti naš planet že precej časa. V prvem, teoretičnem delu, podajamo nekaj temeljnih spoznanj o vodi iz strokovne literature. Po predstavitvi predmetov Spoznavanje okolja in Naravoslovja in tehnike s stališča vode v prvem triletju in drugem triletju osnovne šole, sledi predstavitev mesta Maribor s stališča vode in oskrbe z njo, kjer predstavimo podjetje, ki mesto Maribor in njegovo širšo okolico z vodo tudi oskrbuje. Drugi, empirični del, zaključujemo s predstavitvijo rezultatov in podrobnejšo analizo, o tem kakšen odnos do vode in kakšno znanje o vodi imajo anketirani učenci tretjih, četrtih in petih razredov Osnovne šole Martina Konšaka Maribor in Osnovne šole Duplek. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da imajo anketirani učenci dobro znanje o kemičnih in drugih lastnostih vode ter zadovoljiv odnos do te naravne dobrine.
Keywords: Ključne besede: voda, odnos, znanje, mesto Maribor, Mariborski vodovod d.d.
Published: 11.09.2009; Views: 2091; Downloads: 286
.pdf Full text (1,37 MB)

2.
MODEL POUČEVANJA SPOZNAVANJA SVOJEGA MESTA MARIBOR ZA UČENCE PETEGA RAZREDA
Nataša Miteva, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V začetnem delu predstavljamo sodobne metode poučevanja, učni predmet Družba in kratek pregled zgodovine mesta Maribor. Sledijo rezultati anketiranja učencev petega razreda ene izmed mariborskih osnovnih šol o poznavanju zgodovine njihovega mesta, kjer ugotavljamo, da anketiranci zgodovine svojega mesta ne poznajo najbolje. Ob pomoči metode izkustvenega pouka v nadaljevanju predstavljamo model seznanjanja učencev s preteklostjo mesta Maribor in opozarjamo na težave, ki s(m)o jih ob delu imeli. Ker je po učnem sprehodu sledilo ponovno anketiranje učencev, predstavljamo tudi rezultate le-tega. Ugotavljamo statistično značilne zveze v znanju oziroma védenju učencev pred in po učnem sprehodu.
Keywords: sodobne metode poučevanja, predmet Družba, mesto Maribor, učni sprehod
Published: 07.05.2012; Views: 1352; Downloads: 167 
(1 vote)
.pdf Full text (2,39 MB)

3.
SPLETNO MESTO IN SOCIALNA OMREŽJA ZA PROMOCIJO SMUČARSKEGA KLUBA BRANIK MARIBOR
Matej Adorjan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Internet ponuja številne možnosti predstavitve podjetja ter omogoča uporabnikom celovit pregled nad spletno ponudbo. Ker vedno več ljudi redno uporablja internet ter socialna omrežja, ga lahko za promocijo Smučarskega kluba Maribor pametno izkoristimo. Glede na podatke, da je uporabnikov interneta v Sloveniji več kot milijon in da ima lasten Facebook profil kar 750.000 Slovencev, lahko z zanimivo in pregledno spletno predstavitvijo privabimo številne interesente. Spletna mesta so v sodobnem svetu eno izmed pomembnejših promocijskih orodij, za katero se odloča vedno več organizacij. Kot dobro spletno mesto razumemo, da je ciljno usmerjeno, vsebinsko prijazno do uporabnika, se redno posodablja, je učinkovito in doseže visok položaj na seznamu zadetkov v spletnih brskalnikih. Velika prednost interneta v primerjavi s klasičnimi mediji pri promociji je, da omogoča direktno povezavo med oglasom in samo spletno stranjo. S tem si lahko uporabniki hitro in enostavno ogledajo ponudbo oglaševanega društva. Oglaševanje preko spleta je še vedno ceneje kot preko radia, televizije, plakatov. Pri pisanju diplomske naloge smo spoznali različna teoretična izhodišča, potrebna za dobro spletno mesto, in prišli do spoznanja, da različni avtorji poudarjajo podobne elemente, ki naj bi jih dobro spletno mesto vsebovalo. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo zasnovali koncept spletnega mesta Smučarskega kluba Branik Maribor in podrobneje proučili postopke izdelave Facebook strani, ki bo v prihodnje tudi uporabljena. Smučarski klub Branik Maribor bi lahko z izdelavo spletne strani in s promoviranjem preko Facebook-a pridobil na prepoznavnosti in s tem najverjetneje povečal tudi število članov.
Keywords: spletno mesto, socialna omrežja, Facebook stran, Smučarski klub Branik Maribor, društvo
Published: 19.11.2013; Views: 947; Downloads: 84
.pdf Full text (1,40 MB)

4.
Analiza sistema vozilo-človek-okolica v urbanem okolju
Gregor Salobir, 2013, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obravnava osebno vozilo kot primarno prevozno sredstvo v cestnem prometu v urbanem okolju ter njegov vpliv na okolje in na ljudi. Predstavljen je razvoj motorizacije, način uporabe vozila, osebno vozilo kot glavni onesnaževalec v cestnem prometu, vpliv okolice in ljudi na razvoj osebnega vozila. Na koncu so podane alternative k uporabi osebnega vozila v urbanem okolju.
Keywords: promet, avtomobil, vozilo, mobilnost, prometna politika, razvoj avtomobila, Prometno Inženirstvo, Maribor, mesto, kupec, anketa, analiza
Published: 05.09.2013; Views: 948; Downloads: 72
.pdf Full text (2,63 MB)

5.
SPLETNO BANČNIŠTVO ZA SREDNJE VELIKA PODJETJA NA PRIMERU BANKE CELJE IN NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Janja Repič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Banke so svojo priložnost, da se približajo novim ter obstoječim komitentom, začutile z razvojem interneta in s tem izoblikovale spletno bančništvo, ki jim je omogočilo nove tržne poti. Te tržne poti so predstavljale predvsem zniževanje stroškov poslovanja tako bankam kot tudi komitentom ter prihranek na času, kajti spletno bančništvo omogoča opravljanje bančnih storitev izven delovnega časa banke. Banke želijo svojim komitentom ponuditi kar se da najboljše, najsodobnejše ter najzanesljivejše storitve. Zato svoje storitve vedno znova nadgrajujejo ter se želijo približati svetovnemu trendu. Zaradi vedno večjega števila zlorab podjetij preko spletnega bančništva, banke varnosti posvečajo vedno več pozornosti, saj želijo svojim komitentom ponuditi najvarnejše spletno bančništvo. V diplomskem seminarju bomo v prvem delu opredelili elektronsko poslovanje, v katerega prištevam tudi elektronsko bančništvo. Prodajne poti e-bančništva predstavlja tudi spletno bančništvo, ki se vedno znova nadgrajuje in dopolnjuje. Njihova nadgradnja ali prenova pretežno temelji na varnosti spletnega bančništva, ki je najpomembnejša komponenta takšnega poslovanja. Tako bomo tudi te varnostne vidike spletnega bančništva predstavili. V nadaljevanju prvega dela diplomskega seminarja bomo opredelili ter predstavili prednosti in slabosti srednje velikega podjetja, ter proučili, kaj je to spletno mesto, ter kako je zgrajeno. V drugem delu diplomskega seminarja pa bomo podrobno predstavili dve izbrani banki, ki bosta ob koncu tudi predmet primerjave. To sta Banka Celje ter Nova kreditna banka Maribor. Vsaka izmed njiju ima svoje spletno bančništvo za podjetja. Pri Banki Celje se njihovo spletno bančništvo imenuje BC net, NKBM pa ga je poimenovala Poslovni Bank@net. Najprej bomo naredili predstavitev obeh omenjenih bank, kateremu bo kasneje sledila predstavitev spletnih mest, ponudba storitev spletnega bančništva ter uporaba varnostnih mehanizmov spletnega bančništva.
Keywords: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, varnost elektronskega bančništva, spletno mesto, srednje veliko podjetje, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor.
Published: 22.11.2013; Views: 1038; Downloads: 86
.pdf Full text (972,94 KB)

6.
NOVOVEŠKI IN BAROČNI MARIBOR
Leonora Ajrizaj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava novoveški in baročni Maribor. Le-ta ima dve težišči: prvo je historično in obravnava zgodovinski oris srednjeveškega in novoveškega mesta Maribor, obe zemljiški gospostvi, mestno upravo, cerkvene in redovne ustanove ter strukture novoveškega Maribora. Težišče drugega dela diplomske naloge je umetnostnozgodovinsko, saj obravnava barok kot temeljno novoveško umetnostno smer v Mariboru. Barok je zadnji univerzalni stil v zgodovini evropske umetnosti. Uveljavil se je najprej v Italiji kot novost po tridentinskem koncilu sredi 16. stoletja zmagoslavne in vsestranske borbene Cerkve. Zgodnjebaročne prvine se pojavljajo na mariborskih stavbah že v 17. stoletju, in sicer po velikih mestnih požarih v letih 1601, 1648, 1650 in 1662. Po teh požarih so bile stavbe prenovljene, tako da so že kazale vplive zgodnjebaročnih potez. Najpomembnejši baročni dosežki v Mariboru: poleg mariborskega gradu in rotovža sem sodijo tudi meljski dvor, Hoferjeva hiša, žički dvor, meščanski špital, minoritski kolegij, mariborska stolnica, jezuitski kolegij, grad Betnava, župnija sv. Magdalene v Mariboru, vetrinjski dvorec, salzburški dvor, nekdanja židovska sinagoga itd. Neločljivi del mestne vendute so še baročna znamenja, med katerimi je najpomembnejše Marijino ali kužno znamenje na Glavnem trgu.
Keywords: srednjeveško in novoveško mesto Maribor, mariborski zemljiški gospostvi, strukture novoveškega Maribora, barok v Mariboru.  
Published: 07.10.2015; Views: 827; Downloads: 192
.pdf Full text (2,25 MB)

7.
MESTO MARIBOR IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO FALA V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Tadeja Mali, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana splošna zgodovina mesta Maribor in zemljiškega gospostva Fala s posebnim poudarkom na času od konca srednjega veka do sredine 18. stoletja. Obdobje je zaznamovano s terezijanskimi reformami, ki so zajele tudi slovenske dežele. Leta 1754 je nastal prvi popis podložnih hiš na zemljiških gospostvih in v meščanskih naselbinah, s katerim je želela oblast pridobiti splošen pregled prebivalstva z namenom reforme tako davčnega kot vojaškega nabornega sistema. Popis je seznam vseh podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev z njihovimi imeni in priimki ter oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. Najpomembnejši del diplomske naloge je transliteracija vira, na podlagi katerega je obdelana takratna socialna struktura prebivalstva. V mestih je bila le-ta bistveno drugačna kot na podeželju, kjer je največji del prebivalstva še živel v odvisnosti od svojega zemljiškega gospoda. V mestu zasledimo pisano obrtniško poklicno strukturo z nekaj trgovci in posamezniki z drugimi statusnimi oznakami, npr. gostači. Podložniki v okviru zemljiškega gospostva Fala pa so živeli na celih, tričetrtinskih, polovičnih in četrtinskih kmetijah. Ob teh je v okviru gospostva živelo še številčno in slojevito nižje nekmečko prebivalstvo, značilno tudi za druge slovenske pokrajine; predstavljajo ga kajžarji, vinogradniški kajžarji in viničarji.
Keywords: mesto Maribor, zemljiško gospostvo Fala, Marija Terezija, popis podložnih hiš leta 1754, transliteracija, prebivalstvo
Published: 12.10.2015; Views: 786; Downloads: 210
.pdf Full text (4,74 MB)

8.
Regijsko mesto Maribor
Vladimir Drozg, 2006, original scientific article

Abstract: Prostorski razvoj mest že dalj časa zaznamuje proces razseljevanja urbanih dejavnosti v okolico. Ob tem nastaja nova oblika mesta, tako imenovano regijsko mesto. V prispevku prikazujemo nastanek in značilnosti regijskega mesta Maribor, in sicer skozi tri vsebinske sklope: socioekonomskega, gospodarskega in fizičnega. Ugotavljamo, da regijsko mesto opredeljujejo tesne gospodarske in socioekonomske vezi med kompaktnim mestom in suburbanim območjem ter intenziven prostorski razvoj v obmestnih naseljih. Regijsko mesto Maribor je šele v začetni fazi razvoja, vendar številni kazalniki kažejo,da se bo začeti trend disperzije nadaljeval in da bo prostorska rast v obmestju še intenzivnejša. Prispevek prinaša tudi kratek diskurz ozamejevanju regijskega mesta.
Keywords: prostorski razvoj, mesto, obmestja, mestna regija, regijsko mesto, Maribor
Published: 21.12.2015; Views: 379; Downloads: 72
.pdf Full text (1,36 MB)
This document has many files! More...

9.
Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru
Ana Vovk Korže, Vesna Blažeka, 2006, review article

Abstract: V prispevku so prikazani tipi zelenih površin v Mariboru in njihove funkcije. Uradne klasifikacije tipov zelenih površin so številne. Prav tako imajo zelene površine v mestih mnoge funkcije. Namen prispevka je prikazati stanje zelenih površin v mestu in njihovo varovanje. Žal je biotska raznovrstnost v mestih premalo varovana.
Keywords: biodiverziteta, zelene površine, lokalna agenda, mesto, Maribor
Published: 21.12.2015; Views: 867; Downloads: 115
.pdf Full text (1,13 MB)
This document has many files! More...

10.
Stadtregion Maribor
Vladimir Drozg, 2006, original scientific article

Abstract: Pojem »mestna regija« je vsebinsko zelo širok, zato pa tudi precej ohlapen. Gledano »od daleč«, je pojav jasen in preprost – okoli mesta se oblikuje območje, katerega prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb, istočasno pa se med središčem in okolico vzpostavijo številne vezi, zaradi katerih postaja območje v gospodarskem, upravnem in socialnem smislu vse bolj enovito in povezano. Ko pa skušamo pojav operacionalizirati, mestno regijo zamejiti ali pobliže spoznati njene značilnosti, se pokaže prej omenjena ohlapnost. Definicija, okoli katere je enotna večina raziskovalcev pravi, da je mestna regija območje, kjer večina prebivalcev iz okolice zadovoljuje večino svojih potreb v središču tega območja, ne pa v drugih regionalnih središčih, med regijskim središčem in okolico pa se posledično spletejo številne vezi, zaradi katerih deluje območje funkcijsko povezano (Lichtenberger 1986, Carter 1975, Heineberg 2000, Krau 2005). V tej definiciji so vsaj tri formulacije, zarad katerih je pojem potrebno vsakič prirediti konkretnemu primeru. To so: večina prebivalcev, okolica regionalnega središča in večina potreb. Morda je zaradi omenjene vsebinske ohlapnosti leta 1970 O. Boustedt postavil drugo definicijo, po kateri obsega mestna regija območje dnevnih migracij v regijsko (bolje: zaposlitveno) središče. Takšna definicija je natančnejša, vendar ne pokriva vseh vsebin mestne regije. Menimo, da je za razumevanje mestne regije potreben nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega! Univerzalna, vse dejavnosti obsegajoča mestna regija kot spoj regijskega središča in okoliškega območja ne obstaja; mestna regija ni »real existend«, temveč je konstrukt, ki ga opredelimo sproti, za vsak namen posebej in je tudi vsakič drugačna. Osnovna ideja o funkcionalnem območju okoli mesta pridobi v vsakem kontekstu nekoliko drugačno obliko. Mestne regije regije niso enkrat za vselej, temveč se spreminjajo skladno z gospodarskimi in socialnimi razmerami; bolje: spreminjajo se skupaj s pokrajino (regija je specifičen prostor v specifičnem času). Zato je potrebno ta pojav razumeti kot konglomerat (skupek) različnih gravitacijskih območij, ki vsako zase predstavlja mestno regijo, vsa skupaj pa imajo zgolj informativni (orientacijski) pomen (glej shemo mestne regije v besedilu). Definicija mestne regije, ki bolj ustreza današnjemu razumevanju tega pojava bi se lahko glasila: mestna regija je območje, katerega označujejo ekonomski in socialni odnosi med mestom in okolico. Težavna je tudi zamejitev mestne regije, saj je kakršnokoli postavljanje kriterijev, dejanje »od zunaj«, ki z vsebino pojma nima veliko skupnega. Primerneje je ločevati območje glede na intenzivnost povezav z regijskim središčem (v smislu intenzivnih, manj intenzivnih in občasnih povezav z regijskim središčem). Podobno stališče najdemo pri Boustedtu, ki je mestno regijo razdelil na središčni (mesto), širitveni (obmestje) in zunanji del (po Heineberg 2000, 57). Eno ključnih vprašanj je, s katerimi elementi lahko mestno regijo prepoznamo, oziroma, kateri elementi mestno regijo vzpostavljajo? Glede na vsebino odgovora lahko opredelimo vsaj dve vrsti mestnih regij, in sicer ekonomsko geografske in socialno geografske mestne regije. Pri razpoznavanju ekonomsko geografskih mestnih regij izhajamo iz pojma »mesto«, ki je za vsebino pojava ključnega pomena. Mesto, kakor ga pojmujemo v ekonomski geografiji je območje, kjer so skoncentrirane številne dejavnosti, od proizvodnih, storitvenih, upravnih in družbenih. Dejavnosti niso namenjene le prebivalcem mesta, temveč tudi prebivalcem okoliških naselij. Ekonomsko geografske mestne regije temeljijo na vrsti in intenzivnosti odnosov (povezav) med mestom in okolico. Posledica tega je območje okoli mesta (mestna regija), katerega prebivalci večinsko ter bolj ali manj pogosto, vendar redno, uporabljajo dejavnosti v središču tega območja. Kazalca, s katerima lahko prepoznamo ekonomsko geografske mestne regije sta: - število dnevnih migrantov in - število gospodinjstev, ki se redno oskrbujejo v regijskem središču. Uporabni bi bili tudi podatki o številu in krajevnem izvoru obiskovalcev javnih prireditev, mreži poslovalnic in ekspozitur podjetij, s sedežem v regijskem središču, številu in intenzivnosti poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti, intenzivnosti prometnih tokov oziroma gostoti prometa med mestom in okoliškimi naselji. V socialno geografskem smislu je mestna regija območje, kjer so socialni odnosi med prebivalci intenzivnejši – pogostejši, tesnejši in številnejši. Tudi Massey pravi, da je (mestna) regija produkt socialnih odnosov. S širšim območjem bivanja posameznika namreč ne povezuje le stanovanje in delo, tudi socialne in institucionalne vezi, pa tudi duhovne, v sodobnem času vse bolj tudi enotne informacije. Posledica tega je regionalna identifikacija, kar pomeni zavest o pripadnosti določenemu teritoriju. Opredeljevanje tovrstnih regij sloni na deležu prebivalcev okoliških naselij, ki se identificirajo z določenim regionalnim središčem. Druga oblika socialnih vezi, ob katerih nastaja mestna regija bi lahko bile posledice specifičnih informacij, ki jih posredujejo lokalni mediji. V mislih imamo oglaševanje prireditev, storitev, informacije o lokalnih dogodkih. Ob tem se oblikuje specifičen vzorec ravnanja (=socialni odnosi), ki v drugih mestnih regijah ni prisoten. Socialne odnose s prostorsko konotacijo definira tudi pripadnost oziroma simpatizerstvo z regionalnimi športnimi klubi, članstvo v kulturnih društvih in interesnih združenjih (tudi na področju civilne družbe). Elementi, ki definirajo to vrsto odnosov oziroma mestnih regij so: - število oglasov iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število informacij, reklamnih sporočil in drugih oglasov iz iste regije večje, kakor iz drugih regij. - število informacij iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število novic iz domicilne regije večje, kakor iz drugih regij, kar pomeno boljšo obveščenost, pa tudi povezanost z lokalnimi dogodki. - členitev prostora na upravne enote. Predpostavljamo, da je teritorialna organiziranost določene družbene dejavnosti (npr. zdravstva, sodstva, šolstva) kohezijski element mestne regije, saj vpliva na organiziranje vsakodnevnega življenja in na vključenost prebivalcev v reševanje razvojnih in vsakodnevnih vprašanj. Takšen pomen imajo javna uprava, sodstvo, zdravstvo, policija, geodetska služba, zavodi za zaposlovanje, socialne ustanove, tudi volilni okoliš. Vrste mestnih regij, kakršne izhajajo iz nakazanih elementov, se med seboj teritorialno ne prekrivajo, niti podobne si niso. Zato ni mogoče govoriti o mestni regiji na splošno, temveč je potrebna natančnejša opredelitev, za katero vrsto mestne regije gre. Mestna regija Maribora obsega velik del severovzhodne Slovenije, ne glede na to, s katerim kazalcem jo omejimo. Izkaže pa se, da je v socialnem smislu mestna regija obsežnejša, kakor v ekonomskem.
Keywords: geografija, regionalna geografija, mestne regije, mesto, Maribor, prostorsko planiranje
Published: 21.12.2015; Views: 415; Downloads: 47
.pdf Full text (257,58 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica