| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 219
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu
Zdenko Nikolić, 2021, master's thesis

Abstract: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Keywords: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Published: 25.03.2021; Views: 39; Downloads: 9
.pdf Full text (4,64 MB)

2.
Pametna mesta in domovi
Nina Sagadin, 2020, master's thesis

Abstract: Z napredkom tehnologije, lahko vsakodnevno spremljamo nove produkte na trgu. V zadnjem času vedno več krat slišimo ali beremo o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Ti pojmi so relativno novi, njihove možnosti uporabe pa so že neštete. V sklopu teoretičnega dela magistrske naloge smo pisali o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Če se za začetek osredotočimo na IoT; ta je v le nekaj letih omogočil svojo uporabo na različnih področjih. Lahko se uporablja v avtomobilski industriji, trgovinah, kmetijstvu, farmaciji, pametnih mestih, tovarnah, pametnih domovih in še bi lahko naštevali. IoT namreč združuje množico tehnologij, ki med seboj povezujejo naprave preko omrežij ali signalov. Bolj podrobneje pa smo IoT opredelili v drugem poglavju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na pametna mesta, ki delujejo na podlagi interneta stvari. Ta mesta namreč sistematično uporabljajo digitalne tehnologije za izboljšanje mesta na področjih kot so energija, konkurenčnost in za izboljšanje življenja prebivalcev. Zadnje teoretično poglavje pa se nanaša na pametne domove, definicijo tega pojma ter uporabo pametnih rešitev za dom. Magistrska naloga pa vsebuje tudi raziskovalni del, kjer smo raziskovali ozaveščenost in uporabo interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov med prebivalci Republike Slovenije. Informacije smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika, rezultate smo pa tudi analizirali. Ugotovitve so zelo zanimive, saj kažejo tako poznavanje omenjenih pojmov, kot tudi uporabo pametnih naprav in ozaveščenost o teh pojmih po svetu in v Sloveniji. Cilj magistrske naloge je bil teoretična opredelitev interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov ter opredeliti njihovo uporabo, naslednji cilj pa je bil ugotoviti kolikšno je poznavanje in uporaba razsežnosti interneta stvari med prebivalci Slovenije.
Keywords: Internet stvari, Pametna mesta, Pametni domovi
Published: 03.02.2021; Views: 76; Downloads: 28
.pdf Full text (3,14 MB)

3.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji
Petra Divjak, 2020, master's thesis

Abstract: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Keywords: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Published: 22.12.2020; Views: 123; Downloads: 34
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Analiza spletne trgovine mehanizacije miler d.o.o., preko odprtokodne spletne platforme nopcommerce
Lucija Brajnik, 2020, master's thesis

Abstract: Podjetja vse pogosteje uporabljajo računalniško in internetno tehnologijo za lažje poslovanje. Internet v sodobnem svetu ponuja ogromno priložnosti podjetjem za uspešno vodenje poslovanja. E-poslovanje vključuje široko paleto elektronskih dejavnosti, v katerih lahko podjetje sodeluje. Spletna trgovina omogoča nakup in prodajo blaga ali storitev prek interneta in je bistvena za sodobna podjetja. Z naraščajočo priljubljenostjo spletne trgovine v današnjem svetu se morajo podjetja naučiti strategij za privabljanje in zadrževanje spletnih kupcev na svoji spletni strani. Prav tako morajo prilagoditi svoje spletne strani, da se prilagodijo potrebam svojih strank. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali, kaj so spletna mesta, njihov nastanek, arhitekturo ter vrste spletnih mest ter trende, ki so zaznamovali leto 2020. Razložili smo tudi, kaj so spletne trgovine, njihovo zgodovino, vrste ter njihove prednosti in slabosti. Dotaknili smo se različnih vrst platform za izdelavo spletnih trgovin in se v naslednjem poglavju osredotočili na samo platformo nopCommerce, na kateri temelji spletna trgovina Mehanizacije Miler. V analitičnem delu magistrske naloge je predstavljeno podjetje Mehanizacija Miler d.o.o. Analizirali smo njihovo spletno trgovino z vidika uporabniške izkušnje ter predstavili izgled zaledja platforme nopCommerce.
Keywords: Spletna mesta, spletna trgovina, platforma nopCommerce, Mehanizacija Miler.
Published: 11.12.2020; Views: 127; Downloads: 23
.pdf Full text (2,78 MB)

5.
Terorizem in turizem
Katja Željko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V svetu je varnost danes osrednjega pomena in tudi prednostna tržna niša v turizmu. Eno izmed ključnih groženj mednarodni in nacionalni varnosti v sodobnem svetu predstavlja terorizem. Osrednja tema diplomskega dela je terorizem v povezavi s turizmom. Terorizem predstavlja najtemnejšo plat globalizacije, turizem pa celovitost le-te. Na osnovi tega presojamo, da sta terorizem in turizem znotraj okvirja globalizacije zelo povezana. Spoznanja dela kažejo, da terorizem negativno vpliva na turizem, saj spreminja turistične tokove in aktualnost destinacij. Turistične destinacije so vse bolj obljudene in ravno na podlagi tega postajajo vse pogostejša tarča terorističnih napadov. Terorizem vpliva na psihološko in socialno stanje ter spreminja odnos turistov, povzroča kulturološki stres in negativno vpliva na povpraševanje in turistično ponudbo. S tem negativno vpliva na nadaljnji razvoj turistične destinacije in turizma. V diplomskem delu skozi raziskavo ugotavljamo, kakšen vpliv ima terorizem na turizem in ali terorizem cilja na turizem. Zaradi obsežnosti teme pa je analiza omejena na teroristične napade, ki so se zgodili po silovitem napadu na Združene države Amerike ali bolj znanem 11. septembrom.
Keywords: terorizem, teroristični napad, teroristi, turisti, turizem, turistična mesta
Published: 16.11.2020; Views: 131; Downloads: 31
.pdf Full text (1,55 MB)

6.
Pomen osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih
Laura Katarina Jularić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Osebna urejenost je močan in prepričljiv neverbalni komunikator. Ljudje smo pristranski in zato v organizacijah, poslovnih sistemih ter izven njih vedno raje sodelujemo oziroma pri izbiri sodelavcev subjektivno upoštevamo, kdo nam je všeč bolj in kdo manj. Obravnavamo ter raziskujemo, da ljudje osebni urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih ne pripisujejo velikega pomena. Delo sestavlja teoretični in praktični del. Prikazali smo pomen in vpliv osebne urejenosti v organizacijah in poslovnih sistemih, preučili smo prednosti osebne urejenosti in obravnavali vpliv osebne urejenosti, ločeno za poslovne moške in ženske. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Na podlagi vzorca smo izvedli analize v statističnemu programu SPSS in izračunali korelacije ter povprečja. Ugotovili smo, da osebna urejenost, ne glede na delovno mesto, pusti večji in boljši vtis profesionalnosti v organizacijah in poslovnih sistemih. Vsekakor ni treba ustrezati kakšnemu nemogočemu lepotnemu in modnemu standardu. Pokazati je treba, da nam je mar za svoj poslovni videz in da skrbimo za osebno urejenost ter higieno in organiziranost svojega delovnega mesta. Ti elementi in kriteriji morajo biti del delovne obveznosti posameznika in ne samo osebna odločitev.
Keywords: Osebna urejenost, poslovni videz, organiziranost in čistoča delovnega mesta
Published: 02.11.2020; Views: 85; Downloads: 17
.pdf Full text (912,00 KB)

7.
Študij dela in ergonomija
Nataša Vujica-Herzog, 2020

Abstract: Ergonomsko oblikovanje delovnih mest v praksi običajno poteka v dveh korakih. Najprej delovno mesto in delavca opazujemo in na osnovi opazovanja določimo najpomembnejše karakteristike dela, analiziramo delovno mesto in preučimo morebitne težave delavca. V nadaljevanju izvedemo tudi mersko analizo delovnega mesta in s pomočjo izvedenih meritev ugotavljamo vplive okolja na delavca. Veličine, ki jih merimo so temperatura, vlaga, hitrost gibanja zraka, osvetljenost in hrup. Prav tako izvedemo tudi izračune za metabolizem in analizo gibov delavca pri delu. Analizo gibov delavca pri delu lahko izdelamo ročno ali s pomočjo programskega paketa Siemens Jack. Z Jackom lahko oblikujemo realno 3D okolje, vstavimo model človeka, izdelamo simulacijo gibov delavca pri delu in preverimo ustreznost gibov z različnimi ergonomskimi analizami. V gradivu so podani praktični primeri meritev okolijskih vplivov in uporaba ergonomskih analiz za ustrezno oblikovanje delovnih mest.
Keywords: ergonomija, ergonomsko oblikovanje delovnih mest, analiza delovnega mesta, meritve vplivov okolice, ergonomske analize
Published: 23.09.2020; Views: 79; Downloads: 35
URL Link to file

8.
Vodenje evidenc izvajalcev v medicinskih laboratorijih področja medicinske biokemije
Sanja Veindorfer, 2020, master's thesis

Abstract: Povzetek Izhodišče: V laboratoriju so zaposleni laboratorijski delavci z različno stopnjo izobrazbe in različnih poklicev. Za zaposlene na področju laboratorijske medicine se vodita dva registra, to sta Register izvajalcev laboratorijske medicine pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS), za katerega ima ZLMS javna pooblastila in Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Namen: Namen raziskave je bil pridobiti čim bolj realne podatke o osebju v medicinskih laboratorijih, ki so bili pregledani in imajo izdana dovoljenja za delo Ministrstva za zdravje na področju medicinske biokemije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s pomočjo programa Survey Monkey in Microsoft Office Excell. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da po številu največ medicinskih laboratorijev deluje v osrednjeslovenski statistični regiji na primarnem nivoju zdravstva. Največ laboratorijskih delavcev ima srednješolsko izobrazbo in prav tako opravlja največ laboratorijskih delavcev poklic laboratorijski tehnik. Med empiričnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih iz Statistične pisarne NIJZ obstaja linearna povezanost, vendar pa obstaja velika razlika v številu zaposlenih glede na poklic. Diskusija in zaključek: V Sloveniji imamo relativno veliko medicinskih laboratorijev, v katerih so zaposleni laboratorijski delavci različnih stopenj izobrazbe in različnih poklicev, vendar večina laboratorijev ni zadovoljno s številom zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo. Potrebne so spremembe v sistematizaciji delovnih mest v laboratoriju. Prav tako ne obstaja nobena baza podatkov, s katero bi lahko pridobili podatke in vodili število in strukturo vseh laboratorijskih delavcev. Potrebno je urediti ustrezen šifrant in vpisovanje vseh laboratorijskih delavcev.
Keywords: medicinski laboratorij, medicinska biokemija, laboratorijski delavci, delovna mesta v medicinskem laboratoriju, registri izvajalcev laboratorijske medicine
Published: 24.07.2020; Views: 225; Downloads: 36
.pdf Full text (1,05 MB)

9.
Zasebnost v pametnih mestih ali zasebnost za pametne ljudi?
Damjan Fujs, Blaž Markelj, 2018, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Mesta postajajo tehnološko naprednejša, zlasti, da bi zadostila potrebam vedno večjega števila ljudi. Tehnologija, predvsem »pametna« tehnologija, daje posamezniku udobje v zameno za njegovo zasebnost. Dostop do storitev je mogoč s pomočjo številnih programskih rešitev, tudi aplikacij na mobilnih napravah. Ob nevestni uporabi aplikacij ter nepoznavanju pomena varovanja zasebnosti je tveganje za poseg v zasebnost veliko. Namen prispevka je izpostaviti stališče ljudi do zasebnosti v pametnih mestih ter predstaviti, kaj so tehnologije, ki sestavljajo pametno mesto. Metode: Predstavljene ugotovitve so podprte z deskriptivnimi dognanji, ki temeljijo na virih in literaturi ter izvedeni raziskavi, ki smo jo analizirali s pomočjo statističnih metod. Ugotovitve: Poznavanje koncepta pametnih mest je na slovenskem področju izjemno slabo. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da ljudje niso pripravljeni bivati v pametnih mestih. Skrbi jih nivo potrebnega računalniškega znanja, ki izhaja iz posameznikovega nepoznavanja pametnih mest. Podatke, pridobljene v pametnih mestih, bi morala upravljati država in ne zasebna podjetja. Omejitve/uporabnost raziskave Znanstvenih objav na temo zasebnosti v pametnih mestih je malo. Omejitev predstavlja tudi ciljna skupina, ki ni na družabnih omrežjih (predvsem starejša populacija), zato bi bilo smiselno izvesti raziskavo tudi med starejšo populacijo. Praktična uporabnost: Izsledki raziskave nam pokažejo posameznikovo poznavanje pomena zasebnosti v pametnih mestih, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje aplikativno in znanstveno delo na omenjenem področju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način obravnava aktualno tematiko, katere pomembnost bo v prihodnosti še naraščala.
Keywords: zasebnost, pametna mesta, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pametna tehnologija, pametna skupnost
Published: 15.04.2020; Views: 197; Downloads: 31
.pdf Full text (434,61 KB)
This document has many files! More...

10.
Zmanjšanje tehnoloških ukrepov na nogometnem stadionu Ljudski vrt zaradi zamenjave travne ruše
David Danijel, 2019, master's thesis

Abstract: Na nogometnih igriščih je zelo pomembno, da je travna ruša odporna na obremenitve, ki jih predstavljajo tekme na najvišjih nivojih različnih tekmovanj. Da lahko to dosežemo, je zelo pomembno, da se na igriščih izvajajo agrotehnični ukrepi: košnja, zračenje, škropljenje, zalivanje in gnojenje, ki travni ruši omogočajo optimalne pogoje za rast, igralcem pa optimalne pogoje za igro. Na stadionu »Ljudski vrt« v Mariboru so se leta 2018 odločili za zamenjavo travne ruše, da bi igralcem zagotovili optimalne pogoje za igro. V magistrskem delu smo želeli z merjenji števila posameznega agrotehničnega ukrepa in merjenjem parametrov porabe goriva, časa in hitrosti ugotoviti, ali z zamenjavo travne ruše lahko zmanjšamo potrebo po tehnoloških ukrepih na stadionih, ki so opremljeni z najsodobnejšo travno rušo.
Keywords: tehnološki ukrepi / nogometni stadioni / travna ruša / izrabljena mesta
Published: 07.01.2020; Views: 291; Downloads: 28
.pdf Full text (1,92 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica