1. Upravljanje s finančnimi tveganji v podjetju krkaAnja Vincek, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi bomo s teoretičnega vidika preučili področje finančnih tveganj, opredelili njihove lastnosti ter prikazali učinkovitosti modelov za tržno vrednotenje izpeljanih finančnih instrumentov. Spoznali in preučili bomo tudi metode za obvladovanje finančnih tveganj. V nadaljevanju bomo na primeru skupine Krka proučili, analizirali in primerjali finančne kazalnike ter se osredotočili na obvladovanje tveganj. Tako bomo z raziskavo poslovanja skupine Krka prišli do ugotovitev, na osnovi katerih bomo potrdili ali zavrnili naše hipoteze. V skupini Krka stabilnost poslovanja zagotavljajo z aktivnim upravljanjem s tveganji. Zaradi mednarodne razvejanosti izvoznih in uvoznih poslov je skupina Krka izpostavljena zlasti tveganju zaradi sprememb deviznih tečajev in kreditnemu tveganju. Eden od ključnih dejavnikov nihanja (rasti ali padca) terjatev v evrih je prevrednotenje terjatev zaradi krepitve ali slabitve posameznih valut, v katerih ima skupina Krka terjatve. Valute, katerim nihanj je skupina Krka izpostavljena, so ruski rubelj, romunski lej, hrvaška kuna in druge. Da je vpliv sprememb deviznih tečajev na rezultat skupine Krka čim manjši, se uporablja zavarovanje z navadnimi terminskimi pogodbami, zavarovanje odprtih terjatev skupine do kupcev pri kreditni zavarovalnici in z bančnimi garancijami ter akreditivi.
Keywords: finančna tveganja, izpostavljenost finančnim tveganjem, obvladovanje finančnih tveganj, finančni instrumenti, merjenje tveganj, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje
Published in DKUM: 24.04.2018; Views: 2014; Downloads: 395
 Full text (1,07 MB) |
2. PREGLED MODELOV DAVČNEGA MANAGEMENTA DAVČNIH ORGANOV Z VIDIKA IZPOLNJEVANJA DAVČNIH OBVEZNOSTIUrška Jančič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Za namen razvoja davčnega managementa, učinkovitega upravljanja davčnih tveganj, medsebojnega spodbujanja, rasti in izobraževanja, so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Evropska Komisija ter druge, izdali številne publikacije z napotki in primeri dobre prakse. Omenjeni organizaciji, ki jim sledijo tudi druge, spodbujata davčni management kot strukturiran proces za sistematično identificiranje, vrednotenje, razvrščanje in analiziranje davčnih tveganj. Sočasno so se razvili modeli možnega ravnanja davčnega zavezanca v različnih situacijah ter dejavnikov, ki na ravnanje vplivajo. Hiter odziv na okoliščine, v katerih je davčna utaja bolj verjetna, je ključni dejavnik uspešnosti zastavljenih ciljev. Sodobno delovanje davčnih organov zahteva vzajemno sodelovanju z davkoplačevalci, predvsem z vidika informiranja, obojestranskega izobraževanja in razumevanja pomena davka ter davčne kulture. Represivni pristopi se v sodobnem davčnem managementu uporabljajo samo še za namerne kršitelje davčne zakonodaje. Tudi v Sloveniji, Finančna uprava Republike Slovenije sledi tem ciljem, predvsem so bili na tem področju aktivni v zadnjih nekaj letih. V 2010 so uvedli model horizontalnega monitoringa, ki so ga pred tem uvedli že na Nizozemskem, kar kaže na izjemen pomen medsebojnega sodelovanja vseh institucij oziroma organizacij, ki delujejo na tem področju.
Keywords: Davčni organ, davčni management, upravljanje davčnih tveganj, izpolnjevanje davčnih obveznosti, merjenje ukrepov davčnih organov.
Published in DKUM: 10.06.2016; Views: 1442; Downloads: 88
Full text (1,64 MB) |
3. OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOVVesna Eichmeier, 2012, master's thesis Abstract: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost.
Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja.
Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti.
Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna.
Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita.
Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Keywords: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Published in DKUM: 31.01.2013; Views: 2933; Downloads: 384
Full text (1,36 MB) |
4. VISOK KRVNI TLAK - NEZNANJE JE EDEN OD VZROKOV ZA RAZŠIRJENOST BOLEZNIBlanka Remškar, 2011, master's thesis/paper Abstract: Visok krvni tlak je ena najbolj razširjenih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki skrajšuje življenjsko dobo. Povzroča vrsto hudih zapletov. Te lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja nam je pri tem v veliko pomoč. V tem magistrskem delu je raziskava osredotočena predvsem na znanje ljudi o visokem krvnem tlaku. Zastavljeno je bilo raziskovalno vprašanje Ali je neznanje o visokem krvnem tlaku eden glavnih vzrokov za razširjenost bolezni? ter dve hipotezi. V 1. hipotezi trdimo, da več kot 50 % anketiranih ne pozna nevarnosti visokega krvnega tlaka, v 2. hipotezi pa, da več kot 50 % anketiranih visokega krvnega tlaka ne jemlje kot bolezen.
Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za potrditev raziskovalnega vprašanja smo uporabili neodvisni student t – test. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa za statistično obdelavo SPSS statistics 17.0 in Microsoft Excel.
Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo ovrgli obe postavljeni hipotezi. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da neznanje ni glavni vzrok za razširjenost bolezni (p<0,001).
Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in vedenjem o tem, kaj ljudje potrebujejo, lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Keywords: arterijska hipertenzija, krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, medicinska sestra, dejavniki tveganj, neznanje, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 4101; Downloads: 502
Full text (945,54 KB) |
5. KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJUVesna Kovač, 2010, undergraduate thesis Abstract: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje.
Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna.
Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev.
K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Published in DKUM: 22.09.2010; Views: 3271; Downloads: 283
Full text (610,28 KB) |
