| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MERJENJE NIVOJA GLADINE TEKOČINE Z INFRARDEČIMI IN ULTRAZVOČNIMI SENZORJI
Martina Viltužnik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V sklopu diplomskega dela je bilo s pomočjo poizkusa ugotovljeno kako se obneseta infrardeči (Sharp 0A02YK) in ultrazvočni (Maxbotics LV-WR1) senzor pri merjenju nivoja tekočin. Za izvedbo poizkusa sta bili uporabljeni dve tekočini; olje in voda. Senzorja s katerima je bil izmerjen nivo tekočine sta bila napajana z enosmerno napetostjo 5 V in sta glede na oddaljenost med senzorjem in gladino ustrezno uravnala analogno izhodno napetost. Meritve višine gladine so bile izvedene diskretno v razmiku 10 cm. Rezultati meritev so v delu predstavljeni grafično, kjer je dobro razvidno ali je senzor primeren za merjenje ali ne. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da infrardeči senzor ni primeren za merjenje nivoja gladine olja. Oba senzorja tako ultrazvočni kot infrardeči pa sta primerna za merjenje nivoja vode.
Keywords: Meritev razdalje, meritev gladine, ultrazvočni senzorji, infrardeči senzorji
Published: 30.01.2015; Views: 1233; Downloads: 208
.pdf Full text (4,35 MB)

2.
ANALIZA VPLIVA POSTAVITVE OPTIČNIH KOMPONENT NA MERILNO NEGOTOVOST LASERSKEGA INTERFEROMETRA
David Močnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Za učinkovit nadzor koordinatnih merilnih naprav in za analizo merilnih pogreškov oz. vplivov na merilno negotovost je postopek meritve z laserskim interferometrom zelo primeren. Seveda pa se pojavljajo določene omejitve glede točnosti oz. negotovosti meritve. Diplomsko delo zajema nekaj teoretičnih osnov meroslovja, predstavljen je princip merjenja dimenzij z laserskim interferometrom ter koncept negotovosti meritve z laserskim interferometrom. V nadaljevanju je izvedena analiza variant postavitev optičnih komponent za meritev pomika na koordinatni merilni napravi. Pri tem je glavna pozornost namenjena variantam s katerimi se da eliminirati Abbejev pogrešek, ki ima v mnogih primerih pomemben prispevek k negotovosti meritve. Na koncu je podan tudi predlog postavitve optičnih komponent za meritev razdalje na koordinatni merilni napravi v Laboratoriju za tehnološke meritve.
Keywords: laserski interferometer, meritev razdalje, merilna negotovost, Abbejev pogrešek
Published: 31.03.2010; Views: 2241; Downloads: 166
.pdf Full text (1,95 MB)

3.
LOKALIZACIJSKE TEHNIKE V BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽJIH
Marko Malajner, 2009, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo z brezžičnimi senzorskimi omrežji (v nadaljevanju BSO). Brezžična senzorska omrežja se uporabljajo za nadzorovanje in kontrolo okolice. Vsaka senzorska enota sestoji iz senzorskega dela, ki zaznava okolico in iz radijskega dela, ki te podatke distribuira bazni postaji (v eni ali več etapah). Vsak podatek o lokalnem fenomenu nima vrednosti, če ne vemo od kje prihaja. Zato smo se v tem magistrskem delu posvetili lokalizaciji (ali pozicioniranju) senzorskih enot. Najenostavnejšo in ob enem dovolj natančno lokalizacijo v odprtem prostoru lahko dosežemo z GPS navigacijo. Ob predpostavki, da senzorsko omrežje sestoji iz nekaj deset do nekaj tisoč senzorskih enot bi integracija GPS bila cenovno neprimerna. Pa tudi iz vidika porabe energije ni primerno, ker se enote napajajo iz omejenega vira energije. Zato se v senzorskih omrežjih poslužujemo drugih cenejših metod, ki jih bomo podrobneje opisali v nalogi. V osnovi pa so razdeljene glede na merjenje dveh fizikalnih količin: čas in moč signala. Pri metodah, kjer merimo čas, merimo čas potovanja signala od točke A do točke B (TOA - time of arrival). Merjenje časa potovanja signala se poslužuje zelo razširjen GPS. Druga metoda je merjenje moči signala. Za vsako senzorsko enoto poznamo oddajno moč, če je sprejemna enota zmožna meriti moč signala, lahko ocenimo približno razdaljo med sprejemnikom in oddajnikom. Boljši model širjenja radijskih valov poznamo, natančneje lahko ocenimo razdaljo. V magistrski nalogi bomo določevali lokalizacijo s pomočjo zakonov širjenja radijskih valov. Za ta način smo se odločili, ker imajo vsi prenosni radijski moduli (IEEE802.11) vgrajen mehanizem za merjenje moči sprejetega signala (RSSI). V naših raziskavah smo uporabili dva radijska modula: MRF24J40 z implementiranim fizičnim slojem ZigBee protokola in CC2500, ki ni fizično vezan na katerikoli protokol. Oba radia delujeta na ISM 2.4 GHz frekvenčnem pasu.V delu bomo prikazali razvoj naše senzorske enote SPaRCMosquito, programsko opremo za modeliranje in lokalizacijo senzorskih omrežij SPaRCSoft. Podali bomo rezultate in analize meritev prenosnega kanala in ocenitev položajev senzorskih enot s pomočjo meritev parametrov prenosnega kanala in algoritmov za lokalizacijo.
Keywords: brezžična senzorska omrežja, model širjenja radijskih valov, meritev razdalje, lokalizacija
Published: 29.10.2009; Views: 2653; Downloads: 206
.pdf Full text (2,90 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica