11. UPORABA SIMULATORJA SKL2 ZA KALIBRACIJO MERILNIKOV pH, PREVODNOSTI IN KONCENTRACIJE KISIKAMartina Kšela Podgornik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem ugotavljala primernost simulatorja SKL2, proizvajalca WTW, kot etalona z zagotovljeno sledljivostjo za umerjanje (kalibracijo) merilnikov pH , prevodnosti in koncentracije kisika ter razvila in uvedla umeritvene (kalibracijske) postopke za umerjanje merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika, proizvajalca WTW.
Najprej sem določila vire merilne negotovosti simulatorja SKL2, ki pomembno vplivajo na točnost meritev dobljenih z njim in raziskala vplive posameznih virov za vsako od preučevanih fizikalno kemijskih veličin : pH, prevodnost, koncentracija kisika. Nato sem naredila izračun kombinirane merilne negotovosti simulatorja SKL2 za vsako fizikalno kemijsko veličino posebej. Na osnovi izračunanih merilnih negotovosti sem nato določila kalibracijske in merilne zmogljivosti simulatorja SKL2 za merjenje pH, prevodnosti in koncentracije raztopljenega kisika.
V nadaljevanju sem opredelila kalibracijske postopke za kalibracijo merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW po primerjalni metodi, brez uporabe sonde. Na koncu sem osnovala kalibracijska poročila (certifikate) za podajanje rezultatov umerjanj (kalibracij) za merilce posameznih fizikalno kemijskih veličin pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW.
Rezultati diplomske naloge so pokazali, da se simulator SKL2, proizvajalca WTW z zagotovljeno sledljivostjo preko nacionalnega akreditacijskega laboratrija lahko uporablja kot etalon za umerjanje merilcev pH prevodnosti ter koncentracije kisika, WTW v laboratoriju akreditiranem za kalibracijo teh merilcev.
Keywords: kalibracija, sledljivost, merilna negotovost, merilec pH, merilec prevodnosti, merilec raztopljenega kisika
Published in DKUM: 28.10.2016; Views: 1978; Downloads: 79
 Full text (1,94 MB) |
12. RAZVOJ IN VALIDACIJA ANALIZNE METODE B PO STANDARDU SIST EN ISO 7887:2012 ZA DOLOČANJE BARVE VODEMarjeta Umek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je razvoj in validacija metode B po standardu SIST EN ISO 7887:2012 Kakovost vode – Pregled in določevanje vode. V laboratoriju NLZOH Novo mesto smo se glede na spremembe zahtev zakonodaje, naročnikov in akreditacijske presoje odločili izvesti ponovno validacijo, saj se z leti parametri spreminjajo. Dodali so standard za preverjanje točnosti valovnih dolžin, primerjali so pH in barvo in pregledali vpliv interferenc. Določili smo LOD in LOQ, delovno območje, povprečje, standardno deviacijo in RSD. Preverili smo pravilnost in natančnost metode ter določili merilno negotovost. Metoda se uporablja za vse tipe vod naravne in odpadne vode. Pri realnih vzorcih različnih tipov vod smo s spektrofotometrom Agilent 8453 UV/VIS izmerili absorpcijo pri treh različnih valovnih dolžinah 436 nm, 525 nm in 620 nm, pri katerih smo izračunali realno barvo vode. Glede na rezultate validacije smo ocenili, da je metoda primerna za rutinsko določanje barve vode.
Keywords: validacija, merilna negotovost, absorbanca, barva vode
Published in DKUM: 25.07.2016; Views: 2811; Downloads: 233
Full text (2,61 MB) |
13. Primerjalna analiza merjenja zunanjih premerov na 1D merilnem stroju in inkrementalnem tipaluMatej Spital, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu sta predstavljeni dve različni metodi za merjenje dolžin. Osredotočili smo se na analizo točnosti meritev, izvedenih na 1D merilnem stroju ter na inkrementalnem tipalu v Laboratoriju za tehnološke meritve Fakultete za strojništvo v Mariboru. Na podlagi analize velike množice rezultatov, ki smo jih dobili pri različnih postopkih merjenja, smo ugotavljali sposobnost omenjenih merilnih sistemov. Končna analiza nam je pokazala merilno negotovost, interval zaupanja ter raztros meritev posameznega merilnega sistema. Meroslovno sposobnost merilnih sistemov smo analizirali s ponovljivostjo rezultatov meritev.
Keywords: merjenje dolžin, 1D merilni stroj, inkrementalno tipalo, merilna negotovost, sposobnost merilnega sistema
Published in DKUM: 03.06.2016; Views: 1512; Downloads: 205
Full text (3,99 MB) |
14. Eksperimentalna primerjava dveh uparjalnikov glede na učinkovitost sanitarne toplotne črpalke zrak-vodaTjaša Kišek, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo primerjali uparjalnik proizvajalca Sest z uparjalnikom proizvajalca Luvata. Na prototipu smo naredili dve meritvi po standardu SIST EN 16147. Izračunali smo energijsko učinkovitost (v nadaljevanju COP), merilno negotovost COP ter energijski razred sanitarne toplotne črpalke. COP sanitarne toplotne črpalke z uparjalnikom Luvata je 3,33, z uparjalnikom Sest pa 3,52. Z obema uparjalnikoma je dosežen energijski razred A+. Ugotovili smo, da je uparjalnik Sest ustrezna alternativa obstoječemu uparjalniku Luvata, saj smo z njim dosegli celo višjo energijsko učinkovitost. Razširjena merilna negotovost COP U(k=2)=±0,0548, kar pomeni 95,45 % verjetnost, da se prava vrednost nahaja znotraj podanega intervala.
Keywords: Toplotna črpalka, toplotni izmenjevalec, uparjalnik, grelno število, merilna negotovost, pregretje, podhladitev, uparjanje, kondenzacija.
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2015; Downloads: 95
Full text (4,55 MB) |
15. |
16. Analiza merilne negotovosti pri nateznem preskusu kovinSlavko Pandža, 2014, undergraduate thesis Abstract: Negotovost meritve je parameter, povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini.
V diplomskem delu so zbrane in opredeljene zahteve za merilno in preskusno opremo, ki se uporablja pri nateznem preskusu kovin. Predstavljene so teoretične osnove za ovrednotenje merilne negotovosti. Praktični del predstavlja izvedeni natezni preskus vzorcev v sklopu medlabratorijske primerjave in ovrednotenje prispevkov k merilni negotovosti rezultata preskusa.
Z ovrednotenjem merilne negotovosti se dobi izhodišče za optimizacijo postopkov preskušanja, saj s podrobno analizo vplivnih veličin na merilni rezultat sam proces preskušanja bolje razumemo.
V sklepu je podana ocena rezultatov praktičnega dela in nakazani napotki za zmanjšanje prispevkov k merilni negotovosti rezultata.
Keywords: Natezni preskus kovin, merilna negotovost, preskusna in merilna oprema, medlaboratorijske primerjave
Published in DKUM: 04.02.2015; Views: 1924; Downloads: 311
Full text (7,88 MB) |
17. Določevanje kadmija v vodi z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijoLučka Simon, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo sem opravljala v Fizikalnem laboratoriju Službe kakovosti v Cinkarni Celje, d. d., kjer med drugim določajo tudi kadmij nizkih (sledov) koncentracij v vodah.
Standard SIST EN ISO 15586:2003 opisuje metodo za določevanje nizkih koncentracij (sledov) kadmija v vodah. V standardu so navedene sposobnosti metode, dobljene z vrednotenjem medlaboratorijske primerjave, in optimalno območje določevanja kadmija v vodah od 0,4 µg/L do 4 µg/L, kar je območje, ki je zanimivo za matrice pitnih, površinskih in podzemnih vod ter deževnic. Preverili smo ali lahko s spektrometrom Varian SpectrAA DUO, AA 240Z GTA 12 dosežemo parametre standarda in zahteve Pravilnika o pitni vodi.
Metodo za določanje kadmija v vodah s spektrometrom Varian SpectrAA DUO, AA 240Z GTA 120 smo validirali in ocenili merilno negotovost.
Keywords: kadmij, voda, validacija, merilna negotovost
Published in DKUM: 22.10.2014; Views: 2283; Downloads: 176
Full text (2,39 MB) |
18. DOLOČANJE VITAMINA D (25-OH) V KRVNEM SERUMU Z ELEKTRO-KEMILUMINISCENČNIM KOMPETITIVNIM IMUNSKIM TESTOMMarko Kocuvan, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave bil je oceniti natančnost in pravilnost določitve koncentracije hidroksilirane oblike vitamina D ((25(OH)D) v serumskih vzorcih in podati čim bolj pravilno oceno merilne negotovosti izmerjene koncentracije 25(OH)D z rutinskim testom na analizatorju Roche v serumu preiskovancev. Natančnost in pravilnost testa smo ocenili v različnih klinično pomembnih koncentracijskih območjih: na meji določljivosti analizatorja (22,5 nmol/L), pri klinično pričakovani vrednosti (75 nmol/L) in pri višjih koncentracijah (120 nmol/L).
Uporabljena metoda določanja 25(OH)D je elektro-kemiluminiscenčni kompetitivni vezavni imunski test. Pri tej metodi določamo koncentracijo označene beljakovine, ki veže vitamin D, in ki z neoznačeno vezno beljakovino tekmuje za vezavo na hidroksiliran vitamin D.
Rezultati so pokazali, da je razširjena merilna negotovost pri 95 % stopnji zaupanja pri meji določljivosti ±6,2 nmol/L, pri klinično pričakovani vrednosti ±12,6 % in pri višjih koncentracijah ±14,4 %. Te vrednosti so manjše od napake, ki jo dovoljujeta zunanja kontrola kakovosti RfB (±30 %) in zunanji program za oceno vsebnosti vitamina D DEQAS (±25 %).
Keywords: vitamin D (25-OH), krvni serum, elektro-kemiluminiscenca, merilna negotovost
Published in DKUM: 22.09.2014; Views: 2896; Downloads: 427
Full text (2,75 MB) |
19. Učinek fizikalno-kemijskih parametrov na rezultate emisijskih meritev.Robert Rudolf, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje učinek fizikalno-kemijskih meritev analitov ter podrobno študijo vplivov posameznih parametrov na rezultate emisijskih meritev.
Merilne postopke je potrebno v skladu z zahtevami standardov validirati in s tem potrditi njihovo pravilnost oziroma veljavnost. V študijo je vključena ocena merilne negotovosti in rezultati so podani v obliki validacije merilnega postopka, ki je nujna za bodočo akreditacijo metode v podjetju, kjer so bile meritve opravljene.
V diplomskem delu je zajeta predstavitev emisij v zrak, trenutna zakonodaja, učinek na zdravje ljudi in način analiznega merjenja emisij. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ustreznost merjenja emisij, kako vplivajo posamezni parametri na izvedbo meritev, rezultate in postopke izvajanja. Pomemben del predstavlja gravimetrično določanje mase filtrov, ki je potrebno pred in po zajemanju emisijkih meritev. Poseben poudarek je na presoji učinka določenih parametrov s terenskih meritev, ki so bile izvedene na objektu Ekosistemi d.o.o.
Ugotovili smo, da ima vsak posamezen parameter določen vpliv na izmerjene vrednosti. Učinek vsakega parametra na merilni rezultat se povečuje z intenziteto izbrane spremembe.
Keywords: zrak, emisije, merilna negotovost, validacija, varnost
Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 2089; Downloads: 183
Full text (1,45 MB) |
20. OCENA MERILNE NEGOTOVOSTI PRI VZORČENJU ODPADNIH VODVesna Terbovc, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vzorčenje odpadnih voda ter meritve pretoka, validacijo vzorčenja ter oceno merilne negotovosti pri vzorčenju odpadnih voda.
V nalogi smo opisali osnovno metodologijo vzorčenja odpadnih voda, izvedli smo validacijo vzorčenja, pri čemer smo preverjali validacijske parametre točnost in robustnost.
Keywords: odpadna voda, vzorčenja, validacija, merilna negotovost vzorčenja, akreditacija, medlaboratorijska primerjava.
Published in DKUM: 05.05.2014; Views: 2214; Downloads: 330
Full text (3,17 MB) |
