| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 209
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJŠE PONUDBE - RAZMERJE MED NAJNIŽJO CENO IN EKOLOŠKIMI IN OKOLJEVARSTVENIMI MERILI
Aleš Korez, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V postopku javnega naročanja je naročnik glavna oseba, ki določi merila za izbor ponudbe v razpisni dokumentaciji. Na podlagi razpisne dokumentacije ponudnik sestavi ponudbo. Merilo za izbor ponudbe je merilo najnižja cena ali ekonomsko najugodnejša ponudba, znotraj katerega se določijo različna merila v povezavi s predmetom naročila. V postopku javnega naročila se lahko izberejo izdelki in storitve, ki so okoljsko manj obremenjujoči. Tako se v merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe določijo merila z okoljskimi lastnostmi. Zakonitost ter način in pogoje uporabe okoljskih in okoljevarstvenih meril je obravnavalo Sodišče Evropskih skupnosti, sodno prakso sta povzeli direktivi o javnih naročilih, določbe iz direktive je implementiral Zakon o javnih naročilih (ZJN-2). ZJN-2 dodatno določa razmerje med merili pri oddaji naročila na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, in sicer med ceno in drugimi merili. To razmerje pa z okoljskega vidika z uporabo metode izračunavanja stroškov življenjskega kroga proizvoda dobi nov pomen in razsežnosti.
Keywords: javna naročila, merila za izbor, ekonomsko najugodnejša ponudba, okoljske lastnosti, okoljski vidik
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
.pdf Full text (826,92 KB)

2.
Obravnava poslovne uspešnosti kot dohodek iz delovnega razmerja s poudarkom na davčnem vidiku
Alen Planinšec, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Keywords: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Published in DKUM: 07.02.2025; Views: 0; Downloads: 43
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
O besedilu z vidika informativnosti
Mira Krajnc Ivič, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Vidike opazovanja besedila predstavljajo merila besedilnosti. V prispevku je pozornost namenjena informativnosti kot merilu, ki je povezano z vsebino oz. informacijsko vredno-stjo besedila. Ta je odvisna od deleža novih informacij v primerjavi z znanimi/danimi. To subjektivno razmerje določa informacijsko vrednost besedila, ki je odvisna od tvorčevih predvidevanj o količini in vrsti predvidljive danosti, zavestne danosti oz. skupnega védenja z naslovnikom. Tvorec informacijo v besedilo predstavi kot svežo, novo prirazumljeno, širše kontekstno priklicano, širše sobesedilno priklicano ali sobesedilno priklicano. Tovr-stna hierarhija danosti je skupaj s členitvijo po aktualnosti pomemben kontekstualizacijski namig naslovniku o vrednosti informacije v besedilu in o besedilni temi.
Keywords: besedilo, diskurz, merila besedilnosti, informativnost, hierarhija danosti
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 83; Downloads: 8
.pdf Full text (975,68 KB)
This document has many files! More...

4.
Kriteriji za imenovanje psiholoških izvedencev v Evropski uniji : magistrsko delo
Nika Lederer Ilić, 2021, master's thesis

Abstract: Dejavnost sodnih izvedencev vključuje izdelavo strokovnih mnenj in izvidov na zahtevo sodišča v sodnem postopku, na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku oz. če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje. Sodno izvedenstvo opravlja sodni izvedenec. Zaradi velikega števila primerov, ki prihajajo pred sodišča, obstaja veliko različnih izvedencev, ki prihajajo na sodišče, da ponudijo svoje izvedensko mnenje. Predstavili smo tri najpomembnejše raziskave na področju psihološkega sodnega izvedenstva. Te raziskave so potrdile, da so sodni izvedenci na splošno precej zadovoljni s sodno psihiatričnimi izvedenci ter da je izvedenec nekdo, ki ima specialistično znanje in ne le dolgoletne izkušnje po pridobitvi kvalifikacije. Opravili smo raziskavo, kjer smo primerjali kriterije za imenovanje sodnih izvedencev v različnih državah članicah Evropske unije. Podatke smo pridobili na spletni strani European Justice, ki je bila nazadnje posodobljena leta 2020. Vzorec je zajemal podatke o sodnih izvedencih iz 18 držav članic Evropske unije, in sicer iz Češke, Nemčije, Hrvaške, Cipra, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Švedske, Danske, Estonije, Grčije, Francije, Luksemburga, Malte, Avstrije, Portugalske in Slovenije. Ugotovili smo, da imajo države različno strogo in podrobno opredeljene kriterije, vendar pa prihaja v nekaterih državah do enakosti oz. podobnosti. Najbolj podrobno opisane kriterije ima Češka, najmanj pa Malta in Poljska. Sami smo kriterije ločili glede na skupne točke, ki se pojavljajo v večini držav. Tako smo dobili sedem kriterijev za analizo, in sicer državljanstvo, izobrazba, kvalifikacije, pravna sposobnost, kaznovanost, prijava in pa drugi možni kriteriji, ki so lahko posebnost posamezne države. Ugotovili smo, da sta za delo psihološkega sodnega izvedenca najpogosteje navedena izobrazba in kvalifikacije, kamor sodijo tudi delovne izkušnje.
Keywords: sodni izvedenci, psihološki izvedenci, merila, Evropska unija, magistrska dela
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 739; Downloads: 72
.pdf Full text (879,91 KB)

5.
Analiza in primerjava programskih ogrodij za razvoj hibridnih mobilnih aplikacij : magistrsko delo
Andrej Ostrožnik, 2021, master's thesis

Abstract: Izbira pravega ogrodja za razvoj mobilnih aplikacij je pomemben korak pred začetkom razvoja. Da lahko izberemo pravo ogrodje, potrebujemo razloge ali merila, zakaj izbrati eno ogrodje pred drugim. V magistrskem delu smo poiskali te razloge in podali primer ocenjevanja ogrodij. S sistematičnim pregledom literature smo poiskali merila, ki pripomorejo k odločitvi. Z rezultati ankete smo pridobili podatke o pomembnosti teh meril in potrdili pravilno izbiro le-teh. Na temelju vseh podatkov smo na koncu podali primer ocenitvenega modela ogrodij, ki je enostavno prilagodljiv in s pomočjo katerega se razvijalci lažje odločijo, katero ogrodje izbrati.
Keywords: mobilne aplikacije, ogrodja, hibridni razvoj, merila
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 1068; Downloads: 147
.pdf Full text (2,09 MB)

6.
Zagotavljanje in naročanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji : priročnik za naročnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji
Miha Dvojmoč, Miloš Beković, Gorazd Mandelj, Andrej Sotlar, Milan Vačovnik, Anja Babnik, Boštjan Ban, Eva Blatnik, Tina Dernovšek, Nika Gaberšek, Daniela Hozjan, Mitja Prešljić, 2019, professional monograph

Abstract: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Keywords: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Published in DKUM: 24.02.2020; Views: 1909; Downloads: 172
URL Link to file

7.
Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitev
Laura Čater, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Keywords: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 1939; Downloads: 173
.pdf Full text (1,61 MB)

8.
Merila tržne koncentracije in tržne moči podjetij
Dejan Romih, 2011, polemic, discussion, commentary

Keywords: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 884; Downloads: 77
.pdf Full text (66,87 KB)

9.
Primerjava efqm modela v ups slovenija in ups španija
Tanja Karlovčec, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu se obravnava predstavitev obravnavanega podjetja UPS na podlagi katerega je bila tudi izvedena analiza Modela odličnosti EFQM za UPS Slovenija in UPS Španija. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo pridobili podatek, da se v podjetju UPS, velja za Španijo in Slovenijo uporablja dvosmerna komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi in vodstvom. Zaposleni se strinjajo, da so dobro obveščeni in da se njihova mnenja upoštevajo. Podjetje se trudi napredovati v odnosih, saj so le ti pomembni za uspešno poslovanje. Vodstvo podjetja UPS zaposlene v Sloveniji in Španiji spodbujajo k daljnosežnemu gledanju in k stalnemu inoviranju in izboljševanju, ki dodajata vrednost. Iz devetih načel, na katerih je temeljila naša raziskava smo razvili nadaljnjo raziskavo, katere smo se lotili zaradi zanimanja poslovne odličnosti v enakem podjetju v različnih državah.
Keywords: EFQM model odličnosti, merila modela, uporaba modela, Španija, Slovenija
Published in DKUM: 28.08.2017; Views: 1697; Downloads: 187
.pdf Full text (2,98 MB)

10.
Zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti tofuja med proizvodnjo in pri skladiščenju
Maja Vezonik, 2017, master's thesis/paper

Abstract: S širjenjem znanja o zdravem prehranjevanju in uživanju manjših količin mesa, se soja kot prehranska popestritev jedilnikov vse bolj pogosto pojavlja v svetu in pri nas. V magistrski nalogi smo se osredotočili na sojin sir – tofu. V ta namen so se v obratu za proizvodnjo tofuja mikrobiološko testirale higienske razmere na površinah, v zraku, vodi in tofuju tekom proizvodnje. Ker je tofu zaradi sestave hitro kvarljiv produkt, se je ugotavljal tudi pojav kvarljivcev pri shranjevanju tofuja pri sobni temperaturi. Pri spremljanju rasti bakterij se je opazilo, da se prvih nekaj dni viša število domnevnih enterobakterij, nato pa le-to začne upadati in se viša rast mlečno-kislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus spp. Pri mikrobiološkem testiranju tofuja tekom proizvodnje je bilo pri določenih vzorcih opaziti previsoko število domnevnih enterobakterij in aerobnih mezofilnih bakterij, vendar bi za dokončno mnenje morali biti opravljeni še drugi potrditveni testi. Higienske razmere na površinah, v zraku in v vodi pa so načeloma bile, razen nekaj izjem, ustrezne.
Keywords: soja, tofu, kvarljivci, mikrobiološka merila
Published in DKUM: 26.05.2017; Views: 1244; Downloads: 205
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica