| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Gospodarstva v razmerah dolgoročno nizkih obrestnih mer
Dimitar Novakovski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru pričujočega diplomskega dela obravnavamo trend upadanja ravni dolgoročnih realnih obrestnih mer v luči potencialnih dejavnikov za nastop omenjenega trenda in posledic le-tega na izbrane segmente gospodarstev. Proučevanja se lotevamo pretežno skozi prizmo realne ekonomske analize, pri čemer predpostavljamo, da so dejavniki, ki prispevajo k trendnemu upadanju realnih dolgoročnih obrestnih mer, v prvi vrsti realne narave in torej odražajo premike v strukturnih ekonomskih parametrih. Na podlagi obravnave nabora dejavnikov in njihovih karakteristik ugotavljamo, da je dejavnikov, ki so signifikantno prispevali k proučevanemu trendu več, njihove relativne prispevke pa je empirično težko določiti, kar je v prvi vrsti razvidno iz pomanjkanja soglasja v akademskih krogih v zvezi s tem vprašanjem. Pomanjkanje konsenza zaznamuje tudi razprave o pričakovani smeri gibanja realnih dolgoročnih obrestnih mer v prihodnje. Po našem mnenju to odraža kompleksnost tematike v smislu obstoja velikega števila pojasnjevalnih dejavnikov z relevantnostjo, ki se skozi čas spreminja.
Keywords: Nizke dolgoročne obrestne mere, sekularna stagnacija, ničelna spodnja meja.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 449; Downloads: 56
.pdf Full text (2,30 MB)

2.
Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krize
Karin Šteiner, 2021, master's thesis

Abstract: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Keywords: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 727; Downloads: 225
.pdf Full text (2,47 MB)

3.
Stohastično modeliranje obrestnih mer
Ines Štampar, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava napoved obrestnih mer in vpliv gibanja obrestnih mer na anuiteto dolgoročnega kredita. V prvem delu je na kratko povzeta teorija stohastičnih procesov, Brownovega gibanja in Itôvega procesa. Za napoved obrestnih mer so bili uporabljeni Vasickov, CIR in Hull-Whiteov model. V drugem delu so opisane lastnosti modelov ter izpeljava pričakovane vrednosti in variance. V tretjem delu sledi modeliranje 3-mesečnega Euribor-ja. Uporabljena je metoda največje verjetnosti za Vasickov in CIR model, za Hull-Whiteov model pa metoda najmanjšega verjetja. Vključene so napovedi posameznega modela in pregled gibanja naslednjih 20 let. V četrtem delu so analizirani možni načini najema dolgoročnega kredita, predvsem odločitev o fiksni ali spremenljivi obrestni meri. Glede na dobljene rezultate napovedi obrestnih mer je sestavljen amortizacijski načrt in potek dolgoročnega kredita. Delo je zaključeno s poglavjem, kjer so podani odgovori na vprašanje, ali se splača najeti nov kredit in poplačati starega (glede na nizke vrednosti trenutnih obrestnih mer).
Keywords: Stohastični model, obrestne mere, Vasicek, CIR, Hull-White, napoved, kredit, amortizacija
Published in DKUM: 20.01.2021; Views: 592; Downloads: 60
.pdf Full text (736,59 KB)

4.
Primerjava mer velikosti gnezda, izgub med laktacijo in spolne strukture v gnezdu med haremskim in načrtnim pripustom pri krškopoljskem prašiču
Urban Gajšt, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V prašičereji se rejci pretežno poslužujejo dveh načinov oplojevanja svinj. Najpogosteje se odločajo za osemenjevanje, drugi način pa je naravni pripust, kakršen je haremski pripust, ali načrtno parjenje. Medtem ko so primerjalne študije mere reprodukcije med osemenjevanjem in naravnim pripustom relativno dobro zastopane, pa primerjalnih podatkov med različnimi načini naravnega pripusta pravzaprav ni. Cilj te študije je bil primerjati mere reprodukcije/gnezda med haremskim in načrtnim pripustom. V raziskavo je bilo vključenih 21 plemenskih svinj, pri katerih je bilo opravljenih 145 pripustov. Izmed 145 obravnavanih pripustov je bilo 78 načrtnih in 67 pripustov haremskega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da način pripusta ne vpliva na število rojenih pujskov, izgube med laktacijo in spolno razmerje pujskov (p ≥ 0.05). Statistično značilne razlike (p ≤ 0.05) so se pojavile samo v parametru mrtvorojeni pujski v povezavi z načinom pripusta in zaporedno prasitvijo, pri čemer je več mrtvorojenih pujskov v prvih prasitvah (1.-3. zaporedna prasitev) pri haremskem pripustu, medtem ko pri načrtnem pripustu mrtvorojeni pujski naraščajo v kasnejših prasitvah (7.-11. zaporedna prasitev). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ob primerni izvedbi med obravnavanima tipoma naravnega pripusta ni razlik v uspehu reprodukcije. Kljub temu pa je pri izbiri načina naravnega pripusta potrebno upoštevati zaporedno prasitev svinj.
Keywords: haremski pripust, načrtno parjenje, mere reprodukcije, krškopoljski prašič
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 538; Downloads: 58
.pdf Full text (598,50 KB)

5.
Ravni merjenja : številne posledice preproste ideje
Matevž Bren, 2014, professional article

Abstract: Namen prispevka: Podati temeljit opis ravni merjenja, osnovnega pa vseeno zahtevnega pojma v teoriji merjenja. Raven merjenja spremenljivke ima daljnosežne posledice, tj. glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjano domnevo, izbiro ravni merjenja ustreznih statističnih kazalcev, metod ali preizkusov domnev. Metode: Princip ravni merjenja je opisan in razložen s primeri iz vsakdanjega življenja, iz učbenikov statistike oz. metod raziskovanja ter iz varstvoslovne prakse. Podan je primer izračuna mer srednje vrednosti, ki ustrezajo ravni merjenja spremenljivk, predstavljeni so statistični testi preverjanja domnev o povezanosti pojavov, ki ustrezajo ravni merjenja uporabljenih spremenljivk. Ugotovitve: Težave študentov, pa tudi raziskovalcev pri razumevanju in uporabi zamisli ravni merjenja so razumljive, saj je zamisel dovolj zapletena, pa vseeno osnovna, tako da jo nekateri učbeniki predstavijo mimogrede in bralca ne opozorijo na daljnosežne posledice – raven merjenja spremenljivk določa ustrezne metode analize podatkov ter preizkusov domnev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Predstavitev in razlaga ravni merjenja je namenjena študentom in raziskovalcem, da bi že pri zbiranju podatkov upoštevali in načrtovali ustrezne ravni merjenja spremenljivk in s tem preizkuse domnev ter odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Podan je načelni napotek, da naj raziskovalec spremenljivke meri na čim višji ravni (saj je v kasnejši analizi korak na nižjo raven merjenja vedno mogoč), da pa mora na drugi strani upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, tj. ne zbirati podatkov na višji ravni, če jih za analize ne potrebuje.
Keywords: ravni merjenja, merska lestvica, mere srednje vrednosti, mere razpršenosti, statistični testi povezanosti
Published in DKUM: 29.04.2020; Views: 1261; Downloads: 95
.pdf Full text (451,11 KB)
This document has many files! More...

6.
Rekurzivna delitev modelov linearne regresije za oceno zanimivosti asociativnih pravil v različnih časovnih obdobjih
Goran Hrovat, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Zanimivosti asociativnih pravil ali pogostih množic postavk se lahko skozi čas spreminjajo. Prav tako je lahko njihova zanimivost različna za različne skupine (npr. skupine ljudi). V doktorski disertaciji je predstavljen nov algoritem za določanje zanimivosti asociativnih pravil in množic postavk v različnih časov¬nih obdobjih. Algoritem odkriva skupine pacientov, ki se glede na trend zanimivosti asociativnega pravila statistično značilno razlikujejo. Rezultat algoritma je odločitveno regresijsko drevo, katerega povezave predstavljajo različne skupine pacientov, listi pa prikazujejo grafe z zanimivostmi asociativnega pravila ali množice postavk v različnih časovnih obdobjih. Pokazali smo tudi, da podpora pogoste množice postavk vpliva na kompleksnost zgrajenega regresijskega drevesa. Za demonstracijo smo uporabili elektronske zdravstvene zapise, zbrane v obdobju 15 let, ki predstavljajo odpuste pacientov iz različnih bolnišnic v Združenih državah Amerike. Predstavljeni algoritem predstavlja v tem primeru uporabno vrednost za bolnišnice, zavarovalnice, raziskovalne in ostale institucije, saj jih lahko odkrito znanje vodi do novih spoznanj in optimizacije poslovanja.
Keywords: podatkovno rudarjenje, mere zanimivosti, asociativna pravila, podpora odločanju, regresijsko dre-vo, linearna regresija, elektronski zdravstveni zapis
Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1667; Downloads: 110
.pdf Full text (17,46 MB)

7.
Vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila
Katja Gajzler, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Keywords: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Published in DKUM: 27.03.2018; Views: 1016; Downloads: 193
.pdf Full text (967,35 KB)

8.
Poslovni načrt mikro podjetja x d.o.o. za pridobitev kredita s subvencijo obrestne mere
Gregor Ivanuša, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili poslovno načrtovanje podjetja X d. o. o. s praktičnim prikazom potrebnih kreditnih sredstev in analizo upravičenosti naložbe za pridobitev dolgoročnega kredita pri poslovni banki. Glede na to, da podjetje nima zadostnih sredstev za zavarovanje kredita, je izkoristilo možnost prijave na javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada, ki daje garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. V diplomskem delu smo se omejili na poslovno načrtovanje in razpisne pogoje Slovenskega podjetniškega sklada.
Keywords: Poslovni načrt, pridobitev dolgoročnega kredita, bančna garancija, subvencija obrestne mere, kazalniki poslovanja.
Published in DKUM: 02.11.2017; Views: 1106; Downloads: 210
.pdf Full text (586,23 KB)

9.
DOHODKOVNA NEENAKOST V ZDA
Primož Perdan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Dohodkovna neenakost je pojav, ki predstavlja v svetu vedno večji problem. Vzrok dohodkovne neenakosti je v razlikah prejetih dohodkov med različnimi dohodkovnimi skupinami. Sam problem izhaja iz tega, da tisti, ki že prejemajo najvišje dohodke, prejemajo še višje dohodke, medtem pa dohodki ostalih ne rastejo z tako hitrostjo, ali pa se manjšajo. S tem pa nastajajo vedno večje razlike med bogatimi in revnimi ter izginja ti. srednji sloj prebivalstva. Združene države Amerike sodijo med največje in najbolj razvite države na svetu. Prav tako pa sodijo med države z največjimi dohodkovnimi razlikami. S tem razlogom smo se tudi mi odločili, za raziskavo gospodarskih razmer ter dohodkovne neenakosti v ZDA. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da so ZDA svetovna gospodarska velesila, vendar se tudi njihovo gospodarstvo ubada z različnimi težavami. Vedno večjo težavo pa jim povzroča tudi dohodkovna neenakost, saj prihaja do vedno večjih razlik med skupino prebivalstva, ki prejema najvišje dohodke in skupino prebivalstva, ki prejema najnižje dohodke. Tako so se v zadnjih 15 letih, dohodki najbogatejših zvišali, dohodki prebivalstva, ki pa prejema pod povprečne dohodke, pa so se celo znižali. Na podlagi ugotovitev lahko trdimo, da tako v ZDA, kot v ostalih državah, dohodkovna neenakost postaja vedno večja težava in menimo, da se bodo morali za spremembo tega trenda, uvesti številni ukrepi.
Keywords: Dohodek, neenakost, dohodkovna neenakost, Združene države Amerike, mere dohodkovne neenakosti.
Published in DKUM: 29.11.2016; Views: 1689; Downloads: 222
.pdf Full text (859,15 KB)

10.
Ugotavljanje količine in izvedenih postavk pri izvajanju gradbene pogodbe
Uroš Bencak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem na začetku predstavil gradbeno pogodbo in pogodbo o nadzoru nad gradnjo ter njuno naravo in značilnosti. Najpomembnejše pravne podlage v zvezi z gradbeno pogodbo so Obligacijski zakonik (OZ), Posebne gradbene uzance (PGU) in pogodbena določila FIDIC. Pri pogodbi o nadzoru nad gradnjo smo predstavili naloge, obveznosti in pooblastila nadzornega inženirja, ki jih ima tekom izvajanja gradbenih del. Osrednji del diplomskega dela zajema materijo, ki je povezana z merjenjem količin in izvedenih postavk pri izvajanju gradbene pogodbe. Pomembno vlogo pri tem ima popis del, ki vsebuje predvidene količine enot za dokončanje gradnje. Ne glede na ocenitev enot, ki so predvidene, mora izvajalec izvesti tolikšno količino enot, kot je potrebno za dokončanje gradnje, ker je gradbena pogodba obligacija rezultata. Kot smo ugotovili, ugotavljanje dejansko izvedenih enot ni vedno bistvenega pomena, ampak je odvisno od tega, za kakšen način plačila sta se pogodbeni stranki dogovorili. Če se naročnik in izvajalec ob sklenitvi gradbene pogodbe dogovorita o plačilu po klavzuli cena na enoto mere, je ugotavljanje, koliko enot je bilo dejansko izvedenih, bistvenega pomena. V nadaljevanju smo raziskali, kdo je zadolžen za meritve, na kakšen način se meritve izvajajo in kdo izmerjene količine potrjuje. V zvezi s tem je zelo pomembno sprotno vodenje gradbenega dnevnika, ki vsebuje poročila o stanju in dogajanju na gradbišču. Pri ceni na enoto mere pa je obvezno tudi vodenje knjige obračunskih izmer, kjer se evidentira količina izvedenih del. Raziskali smo, kakšen pravni učinek ima vpis v gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer. V nadaljevanju smo še pogledali, na katerem subjektu je breme dokazovanja, ko število izvedenih enot še ni potrjeno, in tudi, kako je kasneje, ko je število izvedenih enot že bilo potrjeno, pa se določena stranka s tem ne strinja. Pri empiričnem delu smo še pogledali, kako v praksi poteka reševanje sporov in navedli nekaj odločb slovenskih sodišč.
Keywords: gradbena pogodba, popis del, cena na enoto mere, merjenje količin in postavk, gradbeni dnevnik, knjiga obračunskih izmer
Published in DKUM: 23.09.2016; Views: 1314; Downloads: 302
.pdf Full text (905,22 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica