| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POSOJILNA POLITIKA BANK
Robert Hernet, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem. Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Keywords: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Published: 27.08.2010; Views: 1555; Downloads: 189
.pdf Full text (491,71 KB)

2.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Keywords: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Published: 13.07.2011; Views: 2454; Downloads: 469
.pdf Full text (880,48 KB)

3.
OBREMENITVENI TESTI IN OBRESTNO TVEGANJE
Teja Velnar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje teorijo in prakso obremenitvenih testov v bančnem sektorju. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi vpliva obrestnega tveganja na teste in pomen tveganja v scenarijih. Namen obremenitvenega testa je oceniti odpornost bančnega sektorja EU na malo verjetne, vendar možne dogodke. Ključnega pomena je poznavati delovanje testov, njihove prednosti in slabosti in vedeti, kako delujejo v bančnem okolju. V zaključnem delu diplomske naloge bomo predstavili in interpretirali rezultate pri zadnjem izvajanju obremenitvenih testov in pregledali pomen obrestnega tveganja pri tem.
Keywords: banke, finančna stabilnost, tveganja, obrestno tveganje, obrestna mera, obremenitveni test, scenariji
Published: 16.01.2012; Views: 1390; Downloads: 201
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
5.
Porazdelitve ekstremnih vrednosti za potrebe določanja lastnih deležev pri pozavarovanju
Aleša Cipot, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava teorijo ekstremnih vrednosti in njene porazdelitve, ki imajo velik pomen pri modeliranju velikih premoženjskih škod v pozavarovalništvu. Delo je razdeljeno na dva dela, in sicer teoretični ter empirični del. V prvem poglavju so zapisani osnovni pojmi iz verjetnosti in statistike. V drugem poglavju je podrobneje obravnavana teorija ekstremnih vrednosti in splošna parametrična pristopa, to sta: model maksimumov skupin podatkov in model preseganja mejne vrednosti. V tretjem poglavju sta predstavljeni grafični orodji, graf kvantilov in graf povprečnih odmikov, ki nam pomagata pri določanju mejne vrednosti pri drugem parametričnem pristopu. V četrtem poglavju je definirana mera tveganja, njene lastnosti in pogosto uporabljeni meri tveganja, tvegana vrednost ter pričakovani primanjkljaj. V petem poglavju obravnavamo pozavarovanje in na kratko predstavimo oblike ter načine pozavarovalnega kritja. Teoretični del zaključujemo z uporabo teorije ekstremnih vrednosti v pozavarovalništvu. V empiričnem delu naloge je obravnavana teorija ekstremnih vrednosti na realnih podatkih izbrane zavarovalnice. Tu določimo porazdelitveno funkcijo ekstremnih škod in podamo rezultate mer tveganj, ki predstavljajo pravo dodano vrednost uporabe teorije ekstremnih vrednosti v pozavarovalništvu. Tako z grafičnimi in teoretičnimi metodami, opisanimi v prvem delu naloge, upravičimo uporabo teorije ekstremnih vrednosti na danih podatkih.
Keywords: teorija ekstremnih vrednosti, model maksimumov skupin podatkov, posplošena porazdelitev ekstremnih vrednosti, model preseganja mejne vrednosti, posplošena Paretova porazdelitev, mera tveganja, tvegana vrednost, pričakovani primanjkljaj, pozavarovanje, lastni delež.
Published: 19.07.2016; Views: 875; Downloads: 170
.pdf Full text (4,89 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica