| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv joge na psihofizično počutje nosečnice
Azra Delić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Nosečnost prinaša veliko novih sprememb, ki velikokrat pustijo psihične in fizične posledice. Joga je metoda obvladovanja psihofizičnega vpliva nosečnosti na nosečnico. Namen zaključnega dela je ugotoviti, na kakšen način joga vpliva na nosečnico. Metode: Izvedli smo narativni pregled znanstvene literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect po vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. Rezultati: Po pregledu literature smo v analizo vključili šest člankov. Ugotovili smo, da izvajanje prenatalne joge v nosečnosti preprečuje oziroma zmanjšuje strah, stres, anksioznost in depresijo, izboljša čustveno ravnovesje in spanec, poveča zavedanje o spremembah v telesu in razumevanje le teh, vpliva na večjo povezanost z nerojenim otrokom ter psihično pripravljenost na porod. Prav tako vpliva na zmanjšanje bolečin, izboljša gibljivost in fizično zmogljivost ter posledično pozitivno vpliva na poporodno življenje nosečnice. Pri skupinski vajah joge se poveča socialni kontakt z drugimi nosečnicami in nudi možnost izmenjave izkušenj. Razprava in zaključek: Izvajanje prenatalne joge v nosečnosti spodbuja izboljšanje psihofizičnega stanja nosečnice ter delno ublaži tipičen upad slabšanja mentalnega zdravja pri nosečnicah. Vendar je iz nekaterih raziskav razvidno, da ima joga le kratkoročne učinke na simptome depresije, zato bi bilo treba izvesti več raziskav za ugotovitev dolgoročnih učinkov joge na nosečnico.
Keywords: nosečnost, prenatalna joga, vpliv, mentalno zdravje
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 269; Downloads: 51
.pdf Full text (794,87 KB)

2.
Učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Angelina Moćić, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Osamitev je oblika kaznovanja, ki so jo uporabljali že vrsto let pred nami. Je kazen, s katero je človeku odvzet vsak človeški stik, omejeni so skoraj vsi njegovi čuti, saj so celice v katerih preživljajo 23 ur na dan, majhne, temne in velikokrat nehigienične. Mnogi v takšnih pogojih preživijo tedne, mesece ali celo leta, kar pa na njih pusti resne psihološke, kakor tudi fizične posledice, prav zato je namen tega zaključnega dela analizirati učinke osamitve na mentalno zdravje zapornikov. S pregledom literature so preučeni izsledki predhodno izvedenih študij o učinkih samice na zapornike. Uporabljena metodologija je vključevala analizo literature iz prejšnjih raziskav na tem področju. Ugotovljeno je, da so negativni učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov očitni. Duševno zdravje zapornikov v osamitvi je bilo slabše kot duševno zdravje zapornikov v splošni populaciji, tisti, ki so v osamitvi preživeli dlje časa, pa so imeli hujše psihične posledice. Posledice ugotovitev so pomembne ne le za zapore, temveč za socialne, politične in kazenskopravne sisteme na splošno, saj poudarjajo potrebo po reviziji trenutnih politik osamitve. Potrebno je uvesti nove ukrepe, ki obsojencev ne bodo izpostavljali dolgotrajnim psihološkim preganjanjem in bodo prispevali k njihovemu rehabilitacijskemu počutju. Če povzamemo, ta študija zagotavlja dokaze, da je samica škodljiva za duševno zdravje zapornikov. Nujna sta ozaveščenost in celostni pristop k sprejetim ukrepom za izboljšanje blaginje zaporniških sistemov. Cilj tega zaključnega dela je poudariti potrebo, da se oblikovalci politik, izvajalci praks in raziskovalci spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo zaporniki v zvezi z njihovim duševnim zdravjem v osamitvi.
Keywords: zaporniki, osamitev, izolacija, mentalno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 182; Downloads: 26
.pdf Full text (833,70 KB)

3.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov
Maša Soršak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije. Za seboj pušča velike posledice na duševnem zdravju splošne populacije, predvsem pa je prizadela mlade odrasle v času izobraževanja ter odraščanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 19 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVID-19 močno posegla v življenje študentov, kar se kaže na njihovem psihičnem počutju. Zaradi številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepovedana druženja, izobraževanje na daljavo in nezmožnost študentskega dela, so se pri študentih pojavili povišana anksioznost, depresija, napadi panike, motnje spanja, samomorilne misli, stres. Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki jih je povzročila pandemija, lahko trdimo, da se je duševno zdravje študentov poslabšalo, zaradi česar bi bilo treba vzpostaviti boljšo socialno podporo ter razviti ustrezno javnozdravstveno intervencijo za obravnavanje čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Keywords: Mentalno zdravje, COVID-19, študenti, posledice
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 648; Downloads: 142
.pdf Full text (792,35 KB)

4.
Vpliv pandemije COVID-19 na mentalno zdravje nosečnic
Melhurisa Hirkić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Koronavirusna bolezen je nalezljiva bolezen, ki se je prvič pojavila decembra leta 2019. Najpogostejši simptomi so: vročina, kašelj in bolečina v mišicah. V marcu leta 2020 je bila bolezen s strani Svetovne zdravstvene organizacije opredeljena kot globalna pandemija zaradi hitrega širjenja. Pandemija COVIDA-19 predstavlja poseben stresor, ki slabo vpliva na mentalno zdravje nosečnic. Namen zaključnega dela je bil sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako pandemija COVIDA-19 vpliva na mentalno zdravje nosečnic. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature z analizo in sintezo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science na podlagi raziskovalnega vprašanja. Identificirane študije smo ocenili s pomočjo JBI ocenjevalnega orodja. Za sintezo izbranih študij smo uporabili tematsko analizo. V analizo smo vključili 12 študij. Podatki se razlikujejo po državah, a na splošno, rezultati kažejo, da je imela pandemija COVIDA-19 negativen vpliv na mentalno zdravje nosečnic. Pri večini nosečnic se se pojavljali depresija, tesnoba, strah, stres, zaskrbljenost in motnje v spanju. V raziskavah je zaznan visok porast duševnih in psiholoških težav pri nosečnicah. Najpogostejše težave so bile strah, stres, zaskrbljenost, nespečnost, tesnoba in depresija. Da do teh težav ne pride je bistvenega pomena podrobna obravnava mentalnega zdravja nosečnic v kriznih časih, kot je pandemija COVIDA-19. Socialna podpora je prav tako pomemben zaščitni dejavnik za preprečitev težav z mentalnim zdravjem nosečnic.
Keywords: COVID-19, nosečnice, mentalno zdravje.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 651; Downloads: 141
.pdf Full text (638,14 KB)

5.
Vpliv alkoholizma staršev na duševno blagostanje mladostnikov
Jana Kladnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na milijone otrok tiho doživlja stres ter socialne, psihološke, ekonomske in pravne posledice, zaradi alkoholizma staršev – predvsem, ko stopijo v fazo mladostništva. Namen raziskave je preučiti in ugotoviti, kakšne učinke ima alkoholizem staršev na duševno blagostanje mladostnika.
Keywords: alkohol, starši, mentalno zdravje, mladostnik
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 807; Downloads: 180
.pdf Full text (643,39 KB)

6.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Keywords: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 922; Downloads: 214
.pdf Full text (561,88 KB)

7.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Keywords: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 1881; Downloads: 481
.pdf Full text (590,29 KB)

8.
Vpliv duševne motnje na pacientovo kakovost življenja
Iris Kališnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja in z njo sreča, ni pogojena samo s posameznikovim finančnim stanjem in imetjem, ampak predvsem s tem kako zadovoljen je s svojim življenjem. Kakovost življenja ima velik pomen tudi za paciente z duševno motnjo, saj so zaradi svojega stanja velikokrat prikrajšani pri osnovnih stvareh, ki vplivajo na zadovoljstvo v življenju. Pregled literature je pokazal, da na kakovost življenja pacienta z duševno motnjo vpliva veliko dejavnikov, tako pri pacientih pred hospitalizacijo kot pri pacientih v času hospitalizacije in ponovnemu vključevanju v družbo po hospitalizaciji. Najpomembnejši izmed teh dejavnikov so družina in njena podpora, stigma, razpoložljiva pomoč in možnosti zaposlitve, ki posamezniku omogočajo karseda normalno in neodvisno življenje. V diplomskem delu smo raziskali, kako posamezni dejavniki vplivajo na življenje pacienta z duševno motnjo in ugotovili, da kljub izobraževanju na tem področju in porastu v pojavu duševnih motenj, paciente še zmeraj spremlja močna stigma. Ta izvira iz nerazumevanja duševnih motenj, saj je vsaka drugačna in posebna tako kot tudi vsak posameznik, ki za to motnjo zboli.
Keywords: Psihiatrija, mentalno zdravje, kvaliteta življenja, psihosocialna rehabilitacija, stigma, skupnostna obravnava, resocializacija.
Published in DKUM: 11.07.2019; Views: 1528; Downloads: 234
.pdf Full text (416,04 KB)

9.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Keywords: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Published in DKUM: 14.12.2018; Views: 1802; Downloads: 180
.pdf Full text (609,01 KB)

10.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Keywords: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Published in DKUM: 26.07.2010; Views: 8734; Downloads: 1988
.pdf Full text (735,81 KB)

Search done in 3.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica