Search the digital library catalog

Abstract: Centralna čistilna Novo mesto, s tehnologijo konvencionalnega čiščenja, že dolgo ni več zagotavljala dovolj učinkovito čiščenje, zato so med leti 2011 in 2013 zgradili sodobno z membranskim bioreaktorjem (MBR). Z ultrafiltracijskimi membranami so se iz odpadne vode odstranili tudi virusi in bakterije, kar je zelo pomembno za izpust vode v reko Krko, saj se v njej kopajo ljudje. Po čiščenju odpadne vode z MBR je voda mikrobiološko neoporečna in nastane bistveno manj blata kot pri klasični tehnologiji. Spremljali smo učinkovitost čiščenja odpadne vode na stari CČN in novi CČN z MBR. Z analizami odpadne vode na vtoku in iztoku v novi CČN smo določali vrednost parametrov KPK, BPK5, amonijevega dušika, celotnega fosforja, celotnega dušika in neraztopljenih snovi ter ugotavljali, ali so rezultati v skladu z zakonodajo. Rezultati analiz parametrov so pokazali bistveno boljše rezultate pri čiščenju odpadnih voda z MBR, kot pa pri klasični, konvencionalni tehnologiji. Naredili smo tudi primerjavo med vrednostmi parametrov in učinkovitostjo čiščenja odpadne vode v času obratovanja stare in sodobne CČN.
Keywords: biološko čiščenje, odpadna voda, membranski bioreaktor, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 3022; Downloads: 233
Full text (4,79 MB)

Abstract: Industrijske pralnice so veliki porabniki sveže vode in pralnih sredstev, zaradi česar se čiščenju odpadnih vod namenja veliko pozornosti z ekološkega in ekonomskega vidika. Veljavna zakonodaja in visoki stroški okoljskih dajatev za onesnaženje voda, prisilijo industrijske pralnice k zmanjševanju količine odpadnih voda. V dosedanjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da so odpadne vode iz pralnic zelo onesnažene, zaradi česar so potrebne različne metode čiščenja odpadnih vod, ki pa so precej drage. Zato je nujno potrebno zmanjšati onesnaženje odpadne vode z uporabo okolju prijaznejših pralnih in razkuževalnih sredstev, optimizirati postopke pranja in nato uvesti primerno metodo čiščenja s katero zmanjšamo količino odpadne vode. V okviru doktorske disertacije smo uvedli nov, okolju prijazen kemijsko-termični postopek pranja bolnišničnih tekstilij, ki poteka pri nižji temperaturi pranja. Pri pranju smo uporabili novo, ekološko primernejšo pralno sredstvo ter kombinirano belilno, razkuževalno in nevtralizacijsko sredstvo na osnovi perocetne kisline, vodikovega peroksida in ocetne kisline. Z uporabo takšnega razkuževalnega sredstva smo lahko znižali temperaturo pranja iz 90 °C na 40 °C in tako znižali porabo električne energije. Istočasno smo preskušali tudi dezinfekcijski učinek postopka pranja, ki ga pralnice bolnišničnega perila morajo zagotavljati, kakor tudi negativne učinke postopkov pranja na življenjsko dobo perila. V nadaljevanju raziskve smo optimirali sistem za čiščenje in recikliranje odpadnih voda z uporabo membranskega bioreaktorja (MBR), ki se bo lahko prilagodil različnim vrstam odpadnih vod v pralnicah. Pri različnih obratovalnih pogojih reaktorja smo preučevali biorezgradljivost posameznih komponent v sintetični pralni odpadni vodi. Na podlagi rezultatov smo določili optimalne pogoje delovanja MBR, ki so bili osnova za čiščenje različno obremenjene pralne odpadne vode. Podali smo možnost ponovne uporabe prečiščene vode v postopku pranja (recikliranje), na podlagi katere bi pralnice zmanjšale količino odpadnih voda in porabo sveže vode. Rezultat izvedene študije prikazuje možnost uporabe nizko temperaturnega pranja, pri čemer je higiena samega postopka pranja še vedno zagotavlja, njegova uvedba pa ima tudi pomemben vpliv na okolje, saj se močno zmanjša poraba električne energije. V študiji predlagana uvedba čiščenja in recikliranja prečiščene vode, zniža poraba sveže vode, zaradi česar so materialni stroški pralnice znižani.
Keywords: nizko temperaturno pranje, energija, odpadna voda, biorazgradljivost, membranski bioreaktor
Published in DKUM: 20.03.2012; Views: 3161; Downloads: 318
Full text (2,21 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bila popolna denitrifikacija pitne vode (odstranitev nitratov) ob uporabi pilotne naprave, modificiranega membranskega bioreaktorja Zenon ZW 10. Aktivnemu blatu je bil kot vir ogljika dodan sladkor saharoza v ustreznem razmerju C/N. Pred, med in po obdelavi pitne vode so bili spremljani naslednji fizikalno-kemijski parametri: pH, temperatura, motnost, absorbanca pri 254 nm, koncentracija kisika, prevodnost, kemijska potreba po kisiku (KPK), celotni organski ogljik (TOC), vsebnost nitratnih ionov, vsebnost nitritnih ionov, koncentracija aktivnega blata (MLSS) ter koncentracija hlapnih suspendiranih snovi (MLVSS). Osrednji cilj naloge je bila določitev optimalnih procesnih pogojev obratovanja in ob tem ugotoviti ustreznost uporabe saharoze kot vira ogljika. Na osnovi analiz fizikalno-kemijskih parametrov in analize aktivnega blata so bili za dan sistem določeni ustrezen vtok, obtok, optimalno razmerje C/N, izračunana je bila tudi hitrost denitrifikacije. V šestih ciklih obratovanja (različnih časovnih intervalov) pri različnih pogojih in parametrih obratovanja, ki so se spreminjali glede na dosežene rezultate, so bili doseženi sledeči optimalni pogoji obratovanja: razmerje C/N za saharozo 2,5/1, vtok vode 17 mL/min, obtok 85 mL/min. Specifična hitrost denitrifikacije je v ciklu s temi pogoji v povprečju znašala 0,0226 d-1, učinkovitost odstranjevanja nitrata (učinkovitost denitrifikacije) pa je bila 99,36 %.
Keywords: denitrifikacija, membranski bioreaktor (MBR), pitna voda, saharoza
Published in DKUM: 08.09.2011; Views: 3199; Downloads: 438
Full text (2,33 MB)