| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Keywords: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 456; Downloads: 72
.pdf Full text (2,49 MB)

2.
Mejna osebnostna motnja in pravo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gabrijela Štefelin, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vedno bolj soočamo s hitrim tempom življenja, ki pa v velikih primerih vpliva tudi na našo osebnost. Ljudje pozabljajo sami nase in poskušajo ugajati drugim, ob tem pa kreirajo novo samopodobo, ki temelji na drugih in ne na njih samih. Z leti se je zaradi mnogih vzrokov razvilo veliko motenj osebnosti, ki pa še vedno niso natančno pravno opredeljeni. Med njimi je tudi mejna osebnostna motnja, ki vpliva na človekovo samopodobo in čustvenost. Pravni vidik obravnavanja ljudi z mejno osebnostno je zelo pomemben, saj le tako lahko poskrbimo za ustrezno zdravljenje in v hujših primerih za pridržanje oseb v psihiatričnih bolnišnicah brez privolitve. V primeru pridržanja pacienta v bolnišnici osebje velikokrat naleti na problem, ker bolnik ne privoli v hospitalizacijo zaradi čustvene nestabilnosti in nekritičnosti do svojega bolezenskega stanja. Zato so pri odločanju kako postopati v takih primerih ključnega pomena pravno in zakonsko urejeni procesi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu so mnenja strokovnjakov na medicinskem in pravnem področju včasih deljena. Pomembno za pacienta pa je, da se različne stroke med seboj povežejo in poskusijo nuditi ustrezno obravnavo in oskrbo takim ljudem, ter jim kljub bolezni s tem zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja. Zato sem v svoji diplomski nalogi zajela obe področji, ter s primeri, opisi bolezenskih stanj in s predpisanimi postopki skušala prikazati kako zelo sta povezani.
Keywords: diplomske naloge, mejna osebnostna motnja, pravo, psihiatrična bolnišnica, pravni vidiki
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 801; Downloads: 101
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Mejna osebnostna motnja v povezavi s kriminalom : diplomsko delo univerzitetnega študija
Špela Murgelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Motnje osebnosti so sklop patoloških osebnostnih potez takšne intenzivnosti, da privedejo do pomembnih motenj delovanja v psihi in v odnosih z drugimi. Zato se vzporedno pojavljajo motnje v čustvovanju, doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih odnosih. Ne gre zanemariti ljudi, ki imajo kakršnokoli motnjo. Ne glede na to, za kakšno motnjo gre, bodisi osebnostno bodisi duševno, je to lahko zelo resen družben problem. Problem, ki se ne tiče samo posameznika, ki motnjo ima. To zajema tudi vse ljudi, ki osebo z motnjo obkrožajo. Borderline osebnostna motnja, ki jo bom predstavila v svojem diplomskem delu, je najpogostejša osebnostna motnja. Za bordeline osebnostno motnjo ali mejno osebnostno motnjo so značilni impulzivno vedenje, intenzivna čustva in strah pred samoto. Zaradi teh in še številnih drugih značilnosti je njena sestava zelo kompleksna, zato ljudje velikokrat zamenjajo s katero od drugih motenj, kot so depresija, bipolarna motnja, itd. Kot vse motnje, tudi mejna motnja vpliva na okolico. Za osebe s to motnjo so značilni ne obvladovani izbruhi jeze in nihanje razpoloženja iz ene skrajnosti v drugo, kar je lahko zelo naporno za njihove bližnje. Okolica največkrat ne ve, kako se odzivati ob takem stanju. Najhuje je, da njihovo obnašanje lahko privede do deviantnih dejanj, lahko celo do hujših dejanj, kot so kriminalna dejanja. Zaradi narave mejne osebnostne motnje imajo lahko dejanja takšnih oseb tudi hujše posledice. Da bi se izognili tem ravnanjem, je potrebno, da bližnji ali okolica prepoznajo nenormalno vedenje in tudi primerno ukrepajo. Ukrepajo tako, da mu nudijo strokovno pomoč oziroma mu nudijo zdravljenje, ki je za tovrstno motnjo potrebno.
Keywords: osebnostne motnje, duševne motnje, mejna osebnostna motnja, deviantna ravnanja, kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.08.2015; Views: 1949; Downloads: 297
.pdf Full text (280,00 KB)

4.
Zdravstvena nega bolnika z mejno osebnostno motnjo
Petra Markotić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opiseuje mejno osebnostno motnjo, vlogo in naloge medicinske sestre pri zdravstveni negi bolnika z mejno osebnostno motnjo.
Keywords: Zdravstvena nega, osebnost, osebnostne motnje, mejna osebnostna motnja
Published in DKUM: 05.05.2011; Views: 2521; Downloads: 538
.pdf Full text (393,59 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica