| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Zadovoljstvo policistov, ki opravljajo naloge varovanja Schengenske meje z managementom in odnosi
Andrej Mikola, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policisti, državna meja, schengenski sporazum, zadovoljstvo pri delu, management, vodenje
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 82; Downloads: 3
.pdf Full text (823,78 KB)

2.
3.
4.
Vpliv mikrotrdote na trdnostno neenakost jeklenega zvarnega spoja : diplomsko delo
Tamara Stevanović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Gradnja varjenih jeklenih konstrukcij v energetskih sistemih predstavlja poseben izziv tako na področju varjenja modernih visokotrdnostnih jekel kakor tudi s stališča varnosti in celovitosti konstrukcije. Najšibkejši člen vsake varjene jeklene konstrukcije je zvarni spoj, ki velja za izrazito heterogeno mikrostrukturo z lokalno krhkimi področji, ki imajo najnižjo lomno žilavost. Lokalno krhka področja v zvarnem spoju so zaradi visoke mikrotrdote potencialni iniciatorji krhkega loma in lahko vodijo do nenadnega širjenja razpoke in s tem porušitve varjene konstrukcije. Zaradi navedenega je treba natančno izmeriti mikrotrdoto v najbolj kritičnih smereh zvarnega spoja v skladu z veljavnimi standardi. Natančna določitev porazdelitve faktorja trdnostne neenakosti v mikrostrukturi toplotno vplivanega področja in materiala zvara predstavlja osnovno raziskavo za določitev varnega obratovanja varjene konstrukcije.
Keywords: jeklo za energetiko, jekleni zvarni spoj, meja tečenja, mikrotrdota, faktor trdnostne neenakosti.
Published in DKUM: 12.01.2023; Views: 751; Downloads: 90
.pdf Full text (3,72 MB)

5.
Nonogrami : magistrsko delo
Aljaž Ferk, 2022, master's thesis

Abstract: Nonogram je uganka, s katero lahko ob njenem reševanju narišemo sliko. Naloga je namenjena algoritmičnemu reševanju črno-belih nonogramov. S temi algoritmi lahko preverjamo pravilnost rešitve nonograma, lahko jih pa tudi uporabljamo kot pomoč pri človeškem reševanju. Najprej je predstavljen algoritem, ki lahko reši le nekatere nonograme, kasneje pa je ta algoritem nadgrajen tako, da najde vse možne rešitve. Odgovori se tudi vprašanje, kako dober je prvoten algoritem ob večanju dimenzij naključnih nonogramov. Predstavi se tudi hiter način barvanja kotov nekaterih nonogramov. Na koncu je predstavljen še vpliv nekaterih komponent na čas reševanja nonograma.
Keywords: nonogram, Chernoffova meja
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 1320; Downloads: 30
.pdf Full text (1,30 MB)

6.
Gospodarstva v razmerah dolgoročno nizkih obrestnih mer
Dimitar Novakovski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru pričujočega diplomskega dela obravnavamo trend upadanja ravni dolgoročnih realnih obrestnih mer v luči potencialnih dejavnikov za nastop omenjenega trenda in posledic le-tega na izbrane segmente gospodarstev. Proučevanja se lotevamo pretežno skozi prizmo realne ekonomske analize, pri čemer predpostavljamo, da so dejavniki, ki prispevajo k trendnemu upadanju realnih dolgoročnih obrestnih mer, v prvi vrsti realne narave in torej odražajo premike v strukturnih ekonomskih parametrih. Na podlagi obravnave nabora dejavnikov in njihovih karakteristik ugotavljamo, da je dejavnikov, ki so signifikantno prispevali k proučevanemu trendu več, njihove relativne prispevke pa je empirično težko določiti, kar je v prvi vrsti razvidno iz pomanjkanja soglasja v akademskih krogih v zvezi s tem vprašanjem. Pomanjkanje konsenza zaznamuje tudi razprave o pričakovani smeri gibanja realnih dolgoročnih obrestnih mer v prihodnje. Po našem mnenju to odraža kompleksnost tematike v smislu obstoja velikega števila pojasnjevalnih dejavnikov z relevantnostjo, ki se skozi čas spreminja.
Keywords: Nizke dolgoročne obrestne mere, sekularna stagnacija, ničelna spodnja meja.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 749; Downloads: 77
.pdf Full text (2,30 MB)

7.
Odvisnost od uporabe kibernetskega prostora med mladimi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Rebeka Jurček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kibernetski prostor predstavlja navidezno-omrežni prostor virtualnega računalniškega sveta, ki nam omogoča pobeg iz realnosti, mnogi, predvsem mladostniki, pa se tam počutijo varne. Poleg pozitivnih učinkov, ki jih uporaba elektronskih naprav in kibernetskega prostora nudita, pa so tukaj tudi negativne strani, katere ne smemo spregledati. Zaradi prekomerne rabe elektronskih naprav in kibernetskega prostora se vedno pogosteje, nasploh med mladimi, pojavlja odvisnost. Odvisnost od elektronskih naprav in kibernetskega prostora, je postala ena najbolj aktualnih tem današnjega časa, saj je razvoj tehnologije na vrhuncu.
Keywords: diplomske naloge, odvisnost, mladi, kibernetski prostor, meja odvisnosti
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1273; Downloads: 292
.pdf Full text (645,38 KB)

8.
Dopustnost kontrol na notranjih mejah med državami članicami na schengenskem območju : diplomsko delo
Nika Cesar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Keywords: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 1147; Downloads: 143
.pdf Full text (462,91 KB)

9.
Organiziranost slovenske policije na območju državne meje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nika Hunski, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Organiziranost slovenske policije na območju državne meje se je po vstopu Republike Slovenije v schengensko območje močno spremenila. Slovenija je sprejela merila in načine varovanja državne meje po schengenskih standardih in zahtevah Evropske unije. Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotovitev prostega prehajanja notranjih meja, kar pa pomeni poostren nadzor na območju zunanje meje z Republiko Hrvaško. Posledica tega je bilo povečano število zaposlenih, mejnih prehodov in patrulj, namenjenih varovanju meje. Začela so se številna izobraževanja in dodatna usposabljanja policistov za uporabo nove policijske opreme. Osnovni namen dela policije na območju državne meje je zagotoviti najvišjo stopnjo varnosti države in njenih prebivalcev. Odgovoren organ za opravljanje nalog na območju državne meje je Sektor mejne policije. Njegova temeljna naloga je spoštovanje norme nacionalnega in mednarodnega prava, ki ureja področje prestopanja državne meje. Temeljni principi, ki urejajo to področje v mednarodnem pravu so pravica do svobode gibanja, obveznost sprejema svojih in tujih državljanov ter pravica prepovedi vstopa tujca v državo. Varovanje državne meje policisti opravljajo s patruljiranjem in opazovanjem, po potrebi pa tudi z drugimi oblikami. Njihove glavne naloge in pristojnosti so nadzor in varovanje državne meje, preprečevanje nedovoljenih migracij ter preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. V diplomskem delu bomo preverili, ali trenutna organiziranost policije na območju državne meje učinkovito zagotavlja dovolj visoko stopnjo varovanja državne meje. S pomočjo statističnih podatkov bomo ugotovili padec oziroma porast kaznivih dejanj, še posebej se bomo posvetili nedovoljenim migracijam, ki so v zadnjih letih največji problem na območju državne meje
Keywords: diplomske naloge, policija, državna meja, Schengen, nedovoljene migracije
Published in DKUM: 20.08.2019; Views: 1035; Downloads: 172
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
Načini reševanja sporov v zvezi z določanjem meddržavne meje
Anže Žunko, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je skozi poglavja predstavljen postopek kreacije državne meje z izbranimi primeri sodne, arbitražne in druge pravne prakse. Določanje državne meje je eden izmed nadvse zapletenih procesov na področju mednarodnega prava. Še težjo kategorijo predstavlja nadaljno reševanje mejnih sporov, ki iz določanja le-te tudi izvirajo. Gre za izredno široko področje, zato je smiselno problematiko pogledati skozi celoto, ki jo dotična magistrska naloga vsekakor ponuja. Za razumevanje meddržavne mejne problematike je potrebno vsaj temeljno poznavanje pojmov v zvezi z državno mejo in državnimi ozemlji, kakor tudi razumeti možnosti reševanja meddržavnih sporov s področja mejne problematike, za potrebe implementacije znanja v konkretne primere in razumevanje le-teh. Teoretični postopek določanja državnih mej je v magistrski nalogi opisan na način, da bralcu poda sistematičen pregled in jasnost dotičnega področja. Bralcu so skozi poglavja predstavljeni tudi možni načini reševanja mejne problematike med državama. Gre tako za reševanje sporov po diplomatski poti ali sodni poti. Tekom magistrske naloge je moč ugotoviti, da sta slednja načina reševanja mejne problematike tesno povezana in da so bili le redki primeri rešeni bodisi samo po diplomatski, bodisi samo po sodni poti. Skozi dolgotrajne ter za stranke finančno izredno obremenjujoče postopke reševanja mejne problematike, gre v mnogih primerih za prepletanje obeh omenjenih načinov. Glede na dejstvo, da v svetu med državami obstoji znatno število meddržavnih mejnih sporov, je v tej magistrski nalogi izbranih le nekaj različnih, pa vendar iz vidika reševanja le-teh izredno zanimivih in kompleksnih. Predvsem ne gre spregledati mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je zaradi neposrednega učinka na državo v kateri živimo bistvenega pomena.
Keywords: mejni spor, meddržavni mejni spor, državno ozemlje, kopenska meja, morska meja, načelo uti possidetis, načelo uti possidetis iuris, Meddržavno sodišče v Haagu, ICJ, arbitraža, ad hoch, arbitražni sporazum
Published in DKUM: 09.07.2018; Views: 1356; Downloads: 202
.pdf Full text (950,83 KB)

Search done in 10.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica