| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stres kot najvišja policijska ovira
Tihomir Knežić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomskim delom prikazujemo pojem stresa v policiji skozi nekaj različnih področij. Predvsem so prikazani policijski stresorji, ki so razdeljeni v kategorije: stresorji v zvezi z naravo dela, medsebojni stresorji, organizacijski stresorji in družinski stresorji. Zatem so opisane posledice stresov, ki so jih doživeli policisti, ki so prav tako razdeljene v štiri kategorije: fizične, psihične, socialne in organizacijske. Pokazano je, da stres zelo negativno vpliva na psihično in fizično zdravje policistov, na njihovo socialno življenje, s čimer je zelo oškodovana tudi organizacija, v kateri je policist zaposlen. Na žalost se določeni policisti s stresom soočajo z napačnimi mehanizmi, kot so zloraba alkohola, emocionalno oddaljevanje od družine, disociacija ipd. V stanju umika čutenj ali njihove poplave se vklopi primitivni del možganov, kjer primanjkuje sposobnosti za reševanje težav in uvida v pomene ter razlage, ki so pripeljali do situacije. V takšnem stanju se človek ni zmožen braniti ali uveljaviti oz. izbrati sebi koristno dejanje. Čeprav so mehanizmi soočanja povezani s stabilnimi osebnostnimi karakteristikami, na njih seveda delujejo tudi okolijske variable, kot je vzgoja. Se pravi, da je mogoče uporabljati in se učiti pravilnih oz. adaptivnih mehanizmov soočanja in na tak način preprečiti mnoge slabe posledice stresa, kar je v policijski stroki zelo pomembno. Narava dela policiste uvršča v rizično skupino v smislu pogostejše izpostavljenosti stresorjem in negativnim zdravstvenim posledicam, zaradi česar je neobhodno policiste pripraviti na prihajajoče situacije, kar je možno z edukacijo oz. poučevanjem o pravilnih mehanizmih soočanja ipd. Zelo pomembno je tudi izvajanje psiholoških tretmajev pri policistih, ki so zboleli in imajo znatne psihične in fizične tegobe kot posledice poslovnih stresorjev. Diplomsko delo obravnava oblike in vzroke stresa v policiji s poudarkom na stres kriminalistov, ki se ukvarjajo s področjem zatiranja organizirane kriminalitete. Izvedena je bila anketa med kriminalisti oddelkov za organizirano kriminaliteto na več policijskih upravah v Sloveniji. Prav tako smo za ponazoritev stiske, s katero je lahko soočen policist med rednim delom, izvedli intervju s policistom, ki je bil prisiljen uporabiti strelno orožje zoper storilca kaznivega dejanja. Ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi predhodno izvedenih analiz pridobljenih podatkov in študij teoretičnih vidikov stresa v policiji, kjer smo podatke sicer črpali iz svetovne strokovne in znanstvene literature, pa so, da so slovenski policisti slabo pripravljeni za preprečevanje in obvladovanje stresa v službi. Ugotovili smo tudi, da je po oceni policistov stres zaradi dogodkov, povezanih s službo (organizacijski stresorji), dokaj pogost in ga policisti najpogosteje izpostavljajo kot vzrok svojih notranjih stisk in težav.
Keywords: diplomske naloge, policija, stres, izgorelost, mehanizmi soočanja
Published: 09.07.2020; Views: 275; Downloads: 81
.pdf Full text (334,06 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica