| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 173
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv ß-ciklodekstrina na kinetiko in mehanizem reakcije umiljenja etilacetata : doktorska disertacija
Anja Petek, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Ciklodekstrini (CD) so v zadnjih letih pritegnili pozornost raziskovalcev zaradi svoje potencialne uporabe kot »molekularni reaktorji«, ki omogočajo izvedbo organskih reakcij v vodnih raztopinah (zelene tehnologije). So ciklični oligosaharidi, ki nastanejo pri encimski razgradnji škroba. Imajo obliko prisekanega stožca s hidrofobno notranjostjo in primarnimi ter sekundarnimi OH skupinami nameščenimi na zunanjih straneh odprtine. Zunanja površina CD je hidrofilna, zaradi česar so relativno dobro topni v vodi. Hidrofobna notranjost pa omogoča vključitev hidrofobnih molekul v notranjost CD, nastane vključitveni kompleks gostitelj-gost. Gostujoče molekule so v kompleks vezane samo na osnovi van der Waalsovih sil, brez tvorbe kovalentnih vezi, pri čemer se spremenijo fizikalne lastnosti in kemijska reaktivnost. Poznavanje mehanizma nastanka CD kompleksa in njegovega vpliva na potek reakcije je tako ključnega pomena. V doktorski disertaciji smo na modelnem sistemu alkiltrimetilamonijevih bromidov raziskali vpliv van der Waalsovih sil in hidrofobnega efekta. Proces micelizacije smo proučevali z merjenjem specifične prevodnosti in iz na lasten način izpeljanega pseudo-faznega modela določili termodinamske parametre: standardno prosto Gibbsovo energijo (∆G0mic), entalpijo (∆H0mic) in entropijo (∆S0mic) micelizacije ter jih analizirali kot funkcijo povečanja dolžine alkilne verige in temperature. Rezultati kažejo, da je micelizacija termodinamsko ugoden proces (∆G0mic
Keywords: β-ciklodekstrin, vključitveni kompleks, etilacetat, mehanizem umiljenja, alkiltrimetilamonijevi bromidi, prevodnost
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 61; Downloads: 15
.pdf Full text (2,36 MB)

2.
Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) : magistrsko delo
Luka Repolusk, 2022, master's thesis

Abstract: V začetku leta 2020 je svet prizadela koronavirusna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala COVID-19, kasneje pa v zvezi z njo razglasila pandemijo. Države članice so uvedle izredne ukrepe, da bi omejile izbruh COVID-19 in njene posledice. Potrebna je bila hitra prilagoditev ljudi, organizacij, zdravstva, politik in gospodarstva. Tudi Evropska unija je hitro reagirala in pripravila Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v katerem je še posebej poudarila pomembnost ohranitve delovnih mest, ter tako tudi pripravila mehanizem SURE, instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Njegov cilj je zagotoviti finančno pomoč državam članicam v višini 100 milijard evrov. Pravna podlaga za sprejetje takšnega mehanizma je člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki omogoča Svetu, da državi članici zaradi izjemnih okoliščin odobri finančno pomoč Evropske unije ob izpolnjevanju predpogojev. Da je lahko država članica deležna finančne pomoči Unije, mora biti v težavah ali ji morajo groziti hude težave zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin ter nima nikakršnega nadzora nad temi okoliščinami. Pomembno načelo evropskega prava za sprejetje takšnega mehanizma je načelo solidarnosti, Pogodba o delovanju Evropske unije tudi določa solidarnostno klavzulo. Evropska unija ima za učinkovito delovanje vzpostavljen institucionalni okvir, preko katerega uveljavlja svoje vrednote in uresničuje svoje cilje. Za sprejetje mehanizma SURE in kasneje v njegovo izvajanje so bile vključene številne institucije, predvsem pa Komisija in Svet. Mehanizem SURE ima dopolnilno naravo, kar pomeni, da dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki so jih sprejele države članice. Ukrepi so bili nujno potrebni, saj ima lahko dolgotrajna brezposelnost resne posledice za rast in javne finance. Instrument SURE je podprl ukrepe skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, ki so jih države članice sprejele, da bi zaščitile delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka. Komisija je 2. aprila 2020 predlagala uredbo za sprejete tega instrumenta, ki jo je Svet sprejel 19. maja 2020. Prvo izplačilo je bilo izvedeno 27. oktobra istega leta, kar je le pet tednov po tem, ko so bila finančna sredstva na voljo. Okoli 31 milijonov ljudi in 2.5 milijona podjetij je bilo podprtih s sredstvi mehanizma SURE v 19 državah članicah. Zanimivo dejstvo je tudi, da naj bi bilo več kot polovica javnih izdatkov, ki so bili podprti iz SURE, porabljenih za programe skrajšanega delovnega časa. Slovenija je Unijo za finančno pomoč zaprosila 7. avgusta 2020, v vlogi za finančno pomoč je navedla ukrepe skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta. Svet je 25. septembra 2020 sprejel izvedbeni sklep, s katerim so Sloveniji odobrili posojilo v višini največ 1 113 670 000 EUR. Slovenija je znesek prejela v dveh nakazilih, 17. novembra je prejela 200 milijonov evrov in 2. februarja 2021 še preostalih 913 milijonov evrov.
Keywords: Evropska unija, Svet Evropske unije, Mehanizem za okrevanje in blažitev posledic COVID-19, Mehanizem SURE, načelo solidarnosti, člen 122 PDEU
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 73; Downloads: 11
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Razvoj sistema za pokrivanje prekucnika
Anej Meznarič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen razvoj sistema oz. mehanizma za pokrivanje prekucnika za prevoz asfalta. Ohraniti je potrebno vse lastnosti prekucnika in tovor čim boljše toplotno izolirati. Sprva smo opisali podjetje in zakone, ki jih moramo upoštevati. Prikazane so variante rešitve in izbrana varianta. Podrobno je predstavljen postopek modeliranja najboljše rešitve in trdnostna analiza ter stroškovni preračun. Opisan je še postopek izdelave izdelka in zaključek z možnostmi prihodnjih izboljšav.
Keywords: Razvoj, pokrivanje prekucnika, mehanizem
Published in DKUM: 27.01.2022; Views: 271; Downloads: 0
.pdf Full text (5,58 MB)

4.
Konstruiranje mehanizma za pokrivanje kmetijskih prikolic s cerado : magistrsko delo
Martin Pintarič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je opisan postopek snovanja in konstruiranja mehanizma za pokrivanje traktorskih prikolic s cerado. V magistrski nalogi so opisane podane zahteve, želje in omejitve, ki sem jih prejel, ob seznanitvi s predstavljeno nalogo. Predstavljene so nekatere zasnovane konceptne variantne rešitve, ki sem jih zasnoval. Te rešitve so se nato ovrednotile. Na podlagi te ocenitve se je izbrala najobetavnejša konceptna variantna rešitve, za nadaljnji razvoj. Predstavljena je sestava ter značilnosti razvitega mehanizma in nekaterih elementov, ki ga sestavljajo. Opisane so tudi ugotovitve, do katerih smo prišli med testiranjem prototipov.
Keywords: Konstruiranje, cerada, prikolica, mehanizem
Published in DKUM: 27.09.2021; Views: 302; Downloads: 89
.pdf Full text (5,40 MB)

5.
Razvoj vpenjalnega mehanizma za montažo strelnih daljnogledov : diplomsko delo
Jaka Slapnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil razvoj novega vpenjalnega mehanizma za montažo strelnih daljnogledov. V primerjavi z obstoječimi rešitvami na trgu bom izboljšal ključne lastnosti mehanizma, ki so do sedaj omejevale znižanje celotnega montažnega elementa. V teoretičnem delu bom predstavil izdelke, na katere se navezuje razvoj. V empiričnem delu pa se bom lotil analize obstoječih rešitev in patentov. S pomočjo pridobljenega znanja bom nadaljeval k dejanskemu procesu razvoja lastnega vpenjalnega mehanizma, ki vključuje zbiranje idej, konstruiranje novega mehanizma, 3D-tisk prototipa novega izdelka in trženje po konceptnih idejah.
Keywords: montažni element, vpenjalni mehanizem, razvoj izdelka, obstoječe rešitve, nove rešitve
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 256; Downloads: 50
.pdf Full text (3,36 MB)

6.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Keywords: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 341; Downloads: 32
.pdf Full text (625,84 KB)

7.
Konstruiranje dvižnega in pomičnega mehanizma za preusmeritev zabojev na valjčnem transporterju : magistrsko delo
Mihael Vah, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je osredotočeno na razvoj in izdelavo dvižnega in pomičnega mehanizma za preusmerjanje zabojev na valjčnem transporterju. Mehanizem je del sklopa transportnih naprav, ki prikazuje koncept transportiranja v logističnih centrih. Magistrsko delo je nastalo v sodelovanju s Fakulteto za logistiko UM. V prvem delu magistrskega dela je prikazan celoten postopek konstruiranja naprave, ki zajema vse od konceptnih rešitev delnih funkcij mehanizma do opisa in predstavitve končne oz. optimalne rešitve, ki se bo tudi izdelala. Za mehanizem je prikazana tudi montaža. Zaradi zahtevnosti razvoja in izdelave mehanizma je zelo pomembna dobro pripravljena dokumentacija projekta, saj tako lažje predvidimo morebitne napake med potekom projekta. Drugi del magistrskega dela se navezuje na izdelavo zagonskega elaborata projekta, ki se osredotoča na potek izvajanja projekta omenjenega mehanizma.
Keywords: intralogistika, snovanje, dimenzioniranje, transporterji, dvižni in pomični mehanizem, zagonski elaborat projekta
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 338; Downloads: 108
.pdf Full text (4,88 MB)

8.
Konstruiranje dvižnega mehanizma avtomatsko vodenega vozila : magistrsko delo
Tea Andrejčič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno konstruiranje dvižnega mehanizma, z mehanizmom za odvzem in odlaganje tovora, za AGV vozilo. Predstavljena je tehnologija vozil in njihovo delovanje. Magistrska naloga zajema iskanje primerne rešitve na podlagi že izdelanega modela vozila in izdelavo zahtevnika. Prikazani so preračuni za izbor potrebnih komponent. S pomočjo programa Solidworks sta bila izdelana modela obeh mehanizmov, ki sta bila nato združena skupaj in nameščena v obstoječ model vozila. Na koncu je prikazan končni model, ki dosega vse zadane zahteve ter tehniška dokumentacija, ki omogoča fizično izdelavo modela.
Keywords: intralogistika, AGV, škarjasti mehanizem, tračni transporter, konstruiranje
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 401; Downloads: 84
.pdf Full text (4,02 MB)

9.
Državni preventivni mehanizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tjaša Stepančič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Keywords: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 454; Downloads: 65
.pdf Full text (638,42 KB)

10.
Reševanje investicijskih sporov v okviru prostotrgovinskih sporazumov nove generacije: v luči mnenja 1/17 : v luči mnenja 1/17
Nejc Romih, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi trendov svetovnega trgovinskega povezovanja je Evropska unija (EU) zavezana s trgovinskimi predpisi, ki se sklepajo na mednarodni ravni, tj. na podlagi mednarodnega prava. Temeljno sredstvo skupne evropske zunanjetrgovinske politike so poleg multilateralnega povezovanja, prostotrgovinski in investicijski sporazumi kot mednarodne pogodbe, ki vzpostavljajo bilateralne ekonomske integracije med mednarodnimi subjekti prava. Prostotrgovinski in investicijski sporazumi med EU in tretjimi državami nove generacije predvidevajo tudi materialno in procesno varstvo tujih vlagateljev. V okviru procesnega varstva prostotrgovinski sporazumi vzpostavljajo kontroverzni mehanizem za reševanje investicijskih sporov med vlagatelji in državami, ki določenim vlagateljem na notranjem trgu podeljuje posebne pravice. Osrednji problem magistrske naloge je preučevanje združljivosti reševanja sporov med vlagatelji in državami z avtonomijo prava EU, s posebnim poudarkom na združljivosti s temeljnimi pravicami prava EU, v luči Mnenja 1/17. Uvodoma so v magistrski nalogi predstavljeni prostotrgovinski sporazumi v okviru ustavnega okvira prava EU. Pri tem je eno izmed temeljnih ustavnih vprašanj vertikalna delitev pristojnosti za sklenitev sporazumov, ki je ne glede na načelno izključno pristojnost EU na področju skupne trgovinske politike odvisno od konkretne vsebine sporazuma. Zatem so predstavljeni še prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v ambiciozni postlizbonski politiki precej presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije se uporabljajo poleg liberalizacije trga še za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in dobrega upravljanja, vključno z davčnimi zadevami. Sodišče Evropske Unije (Sodišče EU) je varuh avtonomije prava in temeljnih pravic, tudi v odnosu do mednarodnega prava. Ravno združljivost mednarodnega reševanja sporov z avtonomijo prava EU se je v pretekli praksi Sodišča EU izkazala za problematično, čeprav Sodišče EU načeloma priznava združljivost ustanavljanja mednarodnih sodišč s pravom EU. Avtonomija prava EU je v najožjem pomenu jamstvo izključne pristojnosti Sodišča EU za razlago in uporabo prava EU. V širšem smislu pa koncept avtonomije prava EU razumemo kot niz temeljnih vrednot, ki predstavljajo temelj pravnega reda EU oziroma njen ustavni okvir. Del koncepta avtonomije prava EU v širšem smislu so tudi določbe Listine EU in posebne določbe v PEU in PDEU, ki se nanašajo na temeljne pravice EU. Mnenje 1/17 mednarodno reševanje investicijskih sporov postavlja v okvir avtonomije prava EU in skladnosti s temeljnimi pravicami EU. Mnenje 1/17 je v mnogih pogledih prelomno. Predstavlja namreč odmik od dotedanje sodne prakse in predstavlja določeno fleksibilnost Sodišča EU. Mnenje 1/17 na področju mednarodnega reševanja investicijskih sporov označuje začetek nove ere institucionalizacije investicijskih tribunalov in precejšen napredek k prizadevanju vzpostavitve multilateralnega investicijskega sodišča. Na začetku magistrske naloge sem si najprej zadal nalogo preveriti, ali je Mnenje 1/17 skladno z dosedanjo sodno prakso Sodišča EU. Vprašal sem se, ali je mehanizem ICS skladen z ustaljenim konceptom avtonomije prava EU. Pri tem sem postavil trditev, da predstavlja Mnenje 1/17 določen odmik od ustaljene sodne prakse. Trdil sem tudi, da bi Sodišče EU lahko mehanizem ICS spoznalo za nezdružljiv z avtonomijo prava EU, če ne bi upoštevalo politične teže in gospodarskega vpliva svoje odločitve. Skozi celotno magistrsko nalogo se preučuje učinek določb prostotrgovinskih sporazumov na substančno pravo EU. Na najbolj abstraktni ravni gre torej za vprašanje odnosa med mednarodnim pravom, tj. mednarodno pogodbo, in pravom EU. V jedru te magistrske naloge je iskanje ravnovesja med potrebo po ohranitvi avtonomije prava EU in željo po izpolnitvi mednarodnih zavez, ki izhajajo iz prostotrgovinskih sporazumov, katerih pogodbenica je EU.
Keywords: mednarodne pogodbe med EU in tretjimi državami, zunanja trgovinska politika, varstvo vlagateljev, mehanizem ISDS, avtonomija prava EU, temeljne pravice.
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 699; Downloads: 100
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica