| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
INDIVIDUALNI DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN VIKTIMIZACIJE
Ana Amon, Damjana Goličnik, 2016, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je namerno, negativno in ponavljajoče se vedenje, usmerjeno proti žrtvi, ki je šibkejša ali bolj ranljiva od nasilneža (Monks in Smith, 2006). Viktimizacija pa je definirana kot ponavljajoča se izpostavljenost agresivnim in nasilnim dejanjem s strani enega ali več posameznikov (Salmivalli in Peets, 2009). Obstaja veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav in razsežnosti medvrstniškega nasilja. Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti, v kolikšni meri posamezni individualni dejavniki napovedujejo pojavljanje izvajanja medvrstniškega nasilja in viktimizacije. V raziskavo je bilo vključenih 2007 učencev (1012 fantov in 995 deklet) slovenskih osnovnih šol od 6. do 9. razreda. Na podlagi rezultatov hierarhične multiple regresijske analize sva ugotovili, da izvajanje medvrstniškega nasilja statistično pomembno pozitivno napovedujejo starost, stališča v podporo nasilnežu, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja. Učni uspeh, stališča v podporo žrtvi in nadzor jeze pa predstavljajo negativne napovednike izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja narašča. Za viktimizacijo pa so rezultati pokazali, da so njeni pozitivni napovedniki stališča v podporo nasilnežu, splošna samopodoba, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja viktimizacije. Učni uspeh, samopodoba na področju vrstnikov in samopodoba na področju zunanjega videza pa viktimizacijo napovedujejo negativno, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja viktimizacije narašča. Spol se je izkazal kot negativni napovednik tako izvajanja medvrstniškega nasilja kot tudi viktimizacije, kar pomeni, da so fantje pogosteje izvajalci in žrtve medvrstniškega nasilja. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce pa sva ugotovili, da učenci, ki nimajo prijatelja v razredu, pogosteje doživljajo viktimizacijo kot tisti, ki imajo vsaj enega prijatelja v razredu.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, individualni dejavniki, spol, starost, učni uspeh, samopodoba, stališča do nasilja, samoučinkovitost, izražanje jeze, prijateljstvo
Published: 29.09.2016; Views: 1148; Downloads: 214
.pdf Full text (1,15 MB)

22.
Nasilje in medvrstniški odnosi v osnovni šoli
Nina Nemec, 2016, master's thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja problem medvrstniškega nasilja na območju Pomurja in ene od ljubljanskih osnovnih šol. Osrednji cilj naloge je ugotoviti pogostost agresivnega vedenja med vrstniki, najpogostejše oblike nasilja, odnos anketirancev do različnih oblik nasilja in morebitne rešitve za izboljšanje medsebojnih odnosov. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obsega opredelitev pojmov, kot so agresija, nasilje, vrste, oblike in vzroki nasilnega vedenja. Poleg tega teoretični del predstavlja vloge učencev v medvrstniškem nasilju in opredeljuje pomen šole ter različne dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje osnovnošolcev. Opisuje različne predloge za zmanjševanje in preprečevanje nasilja v osnovnih šolah. Analizira različne teorije vpliva spola in starosti na pojav nasilnega vedenja. Ključni empirične del naloge je analiza in predstavitev rezultatov raziskave, v katero je bilo vključenih 165 osnovnošolcev iz štirih osnovnih šol na območju Pomurja in ljubljanske regije, maja 2015. Podatki so bili obdelani s programom SPSS za programsko okolje Windows. Z našo raziskavo smo želeli izvedeti, kako pogosto so učenci na osnovnih šolah izpostavljeni medvrstniškemu nasilju ter ali so le temu pogosteje izpostavljeni fantje ali dekleta različnih starosti. Raziskava, ki smo jo izvedli v štirih osnovnih šolah v Sloveniji, je pokazala, da je kar 44,3 % učencev že bilo žrtev medvrstniškega nasilja, da so fantje pogosteje vpleteni v fizične oblike nasilja, dekleta pa v psihične, da sta igrišče in ulica najpogostejša kraja, kjer se nasilje najpogosteje dogaja, da se učenci o nasilju najpogosteje pogovarjajo s starši in da žrtve nasilja svoje težave najpogosteje zaupajo staršem. Iz pridobljenih podatkov je mogoče zaključiti, da so starši še vedno tisti, ki jim učenci najbolj zaupajo. Za učinkovito zmanjšanje nasilnega vedenja in pravočasno ukrepanje ter pomoč žrtvam nasilja bi morali doseči, da bi osnovnošolci do šolskih delavcev razvili vsaj približno toliko zaupanja kot ga imajo do svojih staršev.
Keywords: medvrstniško nasilje, žrtev, šola, nasilnež, vrstniki.
Published: 12.09.2016; Views: 1974; Downloads: 404
.pdf Full text (1,68 MB)

23.
PREPREČEVANJE NASILJA V ŠOLI
Mojca Jakopiček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Velja, da otrok, ki kaže odklonilno vedenje v šoli do svojih vrstnikov ali drugih vpletenih v vzgojno-izobraževalnem sistemu (učitelji, čistilka, hišnik, kuharica itd.), na neki način prikazuje odsev svojega vsakdanjega življenja in vzgoje, ki jo dobi od staršev, razen v primerih, ko so za takšna dejanja kriva določena bolezenska stanja. Zato se nasilje otrok velikokrat navezuje na odnose v družini ali pa na vpliv družbe, saj so mladostniki za uveljavljanje in dokazovanje svojim prijateljem pripravljeni storiti marsikaj. Z uvedbo Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990, se je družba začela zavedati problema nasilja nad otroki. Poostrili so se nadzori centrov za socialno delo, ki tudi sedaj budno bdijo nad družinami in reagirajo ob vsakem odklonilnem, za našo družbo moralno nesprejemljivem vedenju. Vključevati so se začeli tudi v delo šole, ko je šola zaznala, da so otroku v družini kršene osnovne pravice, kot tudi takrat, ko se je otrok vedel skrajno neprimerno in izvajal nasilje nad drugimi. Vendar so morale šole, ki so imele leta 2008 posebej zavedene otrokove pravice in dolžnosti, le-te umakniti in vpeljati svoj vzgojni načrt zaradi različnih polemik in svojevrstnih pogledov na dokumentacijo. Ker je vnašanje pravnih vsebin v šolsko disciplino lahko preveč formalnega pomena, ko gledamo vzgojne načrte in šolske redove, ki povzemajo Zakon o osnovni šoli, morajo učitelji dobro shajati s predpisi in ukrepi in se za njih odločati ne samo na pravno-formalni osnovi, temveč na tudi osnovi vseh okoliščin in vzrokov, ki so povod za določeno vedenje učencev. Vendar se šole, kljub temu da bi se lahko bolj posvetile problematiki nasilja z določenimi preventivnimi programi, v večji meri bolj osredotočajo na vzgojne ukrepe kot kurativo.
Keywords: nasilje, nasilje v šolah, medvrstniško nasilje, vrstniki, preprečevanje nasilja, vzgojni ukrepi.
Published: 29.08.2016; Views: 2026; Downloads: 358
.pdf Full text (1,43 MB)

24.
TEMATIKA NASILJA V IZBRANIH DELIH NELI KODRIČ FILIPIĆ
Mojca Kozel, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Tematika nasilja v izbranih delih Neli Kodrič Filipić je nastalo na osnovi natančne analize izbranih književnih del. Diplomsko delo je teoretično. Najprej smo definirali nasilje in njegove oblike ter proučili tematiko nasilja v sodobni mladinski prozi. Predstavili smo bibliografijo mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić ter nagrade in nominacije, ki jih je prejela za svoja književna dela. Na podlagi literarne teorije smo analizirali štiri mladinska dela, ki ustrezajo skupnemu tematskemu sklopu. Opredelili smo pojem kratke realistične zgodbe ter značilnosti slikanice. Analizirali smo kratki realistični zgodbi v slikanici Punčka in velikan (2009) ter Ali te lahko objamem močno? (2011) in dva mladinska romana: fantastični roman Na drugi strani (2004) in realistični roman Solze so za luzerje (2013). Opredelili smo pojem mladinski roman in realistični mladinski roman s temeljnimi žanri, pri čemer smo izhajali iz teoretičnih izhodišč Dragice Haramija. Utemeljili smo problemski roman, ki ga v svoji doktorski disertaciji vpelje Gaja Kos, ter ugotovili, zakaj spadata izbrana romana v to skupino. V izbranih delih smo predstavili prevladujočo tematiko nasilja. Opozorili smo na problematiko medvrstniškega in družinskega nasilja, na posledice nasilja ter izpostavili družbeno kritično noto mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić.
Keywords: Neli Kodrič Filipić, nasilje, medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, kratka realistična zgodba, slikanica, fantastični mladinski roman, realistični mladinski roman, mladinski problemski roman.
Published: 26.08.2016; Views: 1302; Downloads: 173
.pdf Full text (1,05 MB)

25.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Keywords: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Published: 24.08.2016; Views: 996; Downloads: 121
.pdf Full text (837,64 KB)

26.
VLOGA RAZREDNIKA PRI PREPREČEVANJU IN ODZIVANJU NA MEDVRSTNIŠKO NASILJE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Klara Berdelak, 2016, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje ni nov pojav. Pojavlja se že skoraj po vseh šolah na svetu v različnih oblikah ter predstavlja neprijetno izkušnjo za žrtev in hkrati tudi za opazovalca. Nasilje v šolah preprečujemo, saj je šolski sistem dolžan zagotavljati varno in delovno učno okolje za učenca in učitelja. Magistrsko delo predstavlja pregled sodobne literature s področja medvrstniškega nasilja in udeležencev v njem, dejavnikov, ki vplivajo nanj, odnos učencev do nasilja in vloge razrednika pri preprečevanju le-tega. Zadnji del je v celoti namenjen preventivnim strategijam za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki smo jih podkrepili s sodobnimi znanstvenimi spoznanji. Vsebuje smernice, priporočila in načine za učitelje razrednike, kako ustvariti sproščeno in toplo šolsko okolje, kjer so prisotni pozitivni odnosi, vključenost vseh na šoli, postavljanje pravil in meja, pohvale ter sankcije ob neprimernem vedenju.
Keywords: medvrstniško nasilje, razrednik, osnovna šola, šolska klima, preventiva
Published: 08.06.2016; Views: 1005; Downloads: 213
.pdf Full text (683,64 KB)

27.
SPOPRIJEMANJE UČITELJEV Z NASILJEM
Nina Ševarovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje je prisotno v vsaki šoli in z njim se morajo spoprijeti delavci šole. Pomembno je, da se ne slepijo pred nastalim problemom, ampak ga poizkusijo rešiti in preprečiti njegovo ponovitev. Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika proučiti, kako se učitelji osnovnih šol spoprijemajo z različnimi oblikami nasilja in tako s pomočjo odgovorov ponuditi izbor različnih načinov za zmanjševanje le-tega oziroma predstaviti boljše rešitve, kot sta umik in ignoriranje. Učitelji včasih ne vedo, kako se spoprijeti z nasiljem, če se le-to pojavi, zato je pomembno sodelovanje celotne šole. Pomembna so tudi dodatna izobraževanja za delavce šole. Vedno več šol, institucij in drugi strokovnjaki izvajajo različne projekte na temo spoprijemanja z nasiljem in tako dajo drugim, ki se s tem ne znajo spoprijeti, različne možnosti in ideje, kako se lotiti reševanja problema. V raziskavi je sodelovalo sto učiteljev iz enajstih šol iz okolice Celja, Maribora, Ljubljane, Črne na Koroškem in Ptuja. Štirinajst učiteljev podatka o regiji, v kateri poučujejo, ni navedlo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so na šolah pri preprečevanju nasilja najbolj uspešni dežurni učitelji, saj se po navadi nasilje dogaja v skritih prostorih oziroma tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Iz odgovorov je bilo možno razbrati, da se učitelji težje spoprimejo z družinskim nasiljem. Dostikrat sploh ne rešijo problema, saj niso prepričani, ali se ta vrsta nasilja sploh dogaja in jih je tako posledično strah reakcije staršev. Tisti pa, ki se s tem spoprimejo, večinoma sodelujejo s šolsko svetovalno službo. Učitelji so tudi mnenja, da na šolah namenijo dovolj časa za pogovor o nasilju in reševanju le-tega in videti je, da pri tem sodeluje celotna šola oziroma si med seboj pomagajo.
Keywords: medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, spoprijemanje z nasiljem, ukrepi za zmanjševanje nasilja, učitelji
Published: 16.02.2016; Views: 1194; Downloads: 105
.pdf Full text (1015,02 KB)

28.
Učenci, žrtve medvrstniškega nasilja
Mihaela Cvek, Majda Pšunder, 2013, original scientific article

Abstract: Šola kot vzgojno-izobraževalna institucija mora zagotoviti ustrezen nadzor odraslih nad učenci, to tudi počne, toda nasilju se nikakor ne more izogniti. Učenci doživljajo medvrstniško nasilje na različne načine, kot žrtve, kot nasilneži, kot oboje ali kot opazovalci. V naši raziskavi nas je zanimalo, kako pogosto so učenci žrtve medvrstniškega nasilja ter kakšna je razlika v prisotnosti le-tega glede na spol in starost učencev. Raziskava, ki smo jo izvedli med učenci petih, sedmih in devetih razredov različnih osnovnih šol v Sloveniji, je pokazala, da je kar 24,1 % učencev že bilo žrtev medvrstniškega nasilja, da se žrtve nasilnega vedenja najpogosteje zaupajo staršem, da je šola tisto mesto, kjer se nasilje dogaja najpogosteje, in da učenci najpogosteje doživljajo dve obliki nasilja, besedno in psihično.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, učenci, žrtve
Published: 21.12.2015; Views: 1202; Downloads: 171
.pdf Full text (134,19 KB)
This document has many files! More...

29.
Medvrstniško nasilje z vidika učiteljev in učencev osnovne šole
Katja Posnic, 2015, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem, saj ustvarja okolje strahu, ki negativno vpliva na fizično in duševno stanje učencev. Osnovni namen naše raziskave je osvetliti problematiko medvrstniškega nasilja v šolah. Ker so učitelji odgovorni za ustvarjanje okolja miru in medsebojnega spoštovanja ter imajo pomembno vlogo pri preprečevanju medvrstniškega nasilja, želimo preučiti njihovo zaznavanje in razumevanje medvrstniškega nasilja, udeležbo v programih preprečevanja in spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem ter verjetnost njihovega posredovanja v tovrstnih situacijah. Da pa bi problematiko razumeli celostno, smo vključili tudi percepcijo učencev. Udeleženci so reševali vprašalnik Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli in Vprašalnik medvrstniškega nasilja, ki sta bila za potrebe naše naloge prirejena. V raziskavi je sodelovalo 484 udeležencev, od tega 88 učiteljev in 396 učencev. Rezultati kažejo, da tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo verbalno nasilje, manj pogosto pa opažajo odnosno in fizično nasilje. Učenci v primerjavi z učitelji zaznavajo več nasilja. Tako učenci kot učitelji zaznavajo fizično in verbalno nasilje resneje v primerjavi z odnosnim nasiljem. Do žrtev obeh vrst nasilja so učitelji tudi bolj empatični in tako v situacijah fizičnega in verbalnega nasilja tudi bolj pripravljeni posredovati. Prihaja do razlik med mnenji učiteljev in učencev glede verjetnosti posredovanja učiteljev v situacijah medvrstniškega nasilja; učitelji v primerjavi z učenci v večji meri menijo, da posredujejo v primerih medvrstniškega nasilja. Med učitelji, ki so v programih preprečevanja in spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem sodelovali, in tistimi, ki tovrstnih izobraževanj niso bili deležni, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v verjetnosti posredovanja.
Keywords: medvrstniško nasilje, pogostost, resnost, empatija, posredovanje, učitelji, učenci
Published: 22.10.2015; Views: 2283; Downloads: 449
.pdf Full text (753,83 KB)

30.
POVEZANOST RAZREDNE KLIME Z UČNIM USPEHOM, SAMOPODOBO IN MEDVRSTNIŠKIM NASILJEM PRI SREDNJEŠOLCIH
Barbara Požun, 2014, master's thesis

Abstract: Doživljanje razredne klime se povezuje z različnimi področji dosežkov in vedenja dijakov. Osnovni namen raziskave je ugotoviti, ali obstaja povezanost med zaznavanjem razredne klime dijakov z učnim uspehom, samopodobo in medvrstniškim nasiljem. Cilj je tudi izmeriti zaznavanje razredne klime dijakov in profesorjev. Udeleženci so reševali vprašalnik razredne klime Učno okolje, vprašalnik samopodobe Opisovanje samega sebe in Lestvice medvrstniškega nasilja. Pridobili smo tudi podatke o njihovem učnem uspehu. Vse podatke smo pridobili od 447 dijakov ene izmed posavskih gimnazij, samo vprašalnik razredne klime pa so rešili 502 dijaka in 19 profesorjev. Rezultati kažejo, da se pozitivna razredna klima povezuje z boljšim učnim uspehom, višjo samopodobo in manj zaznanega medvrstniškega nasilja. Pri dijakih in razrednikih obstajajo razlike v zaznavanju med obstoječo in želeno razredno klimo; večinoma so velike. Oboji želijo več povezanosti, zadovoljstva, usmerjenosti k cilju in demokratičnosti ter manj napetosti, neenakosti, klik, apatije, različnosti, tekmovalnosti in neorganiziranosti. Obstaja tudi veliko razlik v zaznavanju obstoječe in želene razredne klime med dijaki in profesorji četrtih letnikov – profesorji zaznavajo razredno klimo bolj pozitivno. Odkrili smo tudi razlike v zaznavanju obstoječe in želene klime glede na stopnjo šolanja – dijaki višjih letnikov zaznavajo slabšo obstoječo klimo – in glede na spol – dekleta zaznavajo višjo obstoječo in želeno klimo.
Keywords: razredna klima, učni uspeh, samopodoba, medvrstniško nasilje, dijaki.
Published: 29.10.2014; Views: 1932; Downloads: 397
.pdf Full text (546,88 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica