1. Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu : diplomsko deloKatja Kovačič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili nasilje in njegove oblike. Podrobneje smo predstavili medvrstniško nasilje, udeležence, ki so lahko prisotni, opredelili smo medvrstniško nasilje glede na spol in vlogo ter naloge vzgojitelja. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev slovenskih, hrvaških in avstrijskih vrtcev. Raziskati smo želeli, katera vedenja otrok vzgojitelji uvrščajo v medvrstniško nasilje, katere so oblike nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo v skupini, med katerim spolom se pojavljajo določene oblike nasilja, kateri je najpogostejši vzrok za pojav medvrstniškega nasilja, zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji ukrepajo, kadar se medvrstniško nasilje pojavi v skupini in na kakšen način ob pojavu le-tega sodelujejo s starši. Ugotovili smo, da se v vrtcih v večji meri pojavlja fizično nasilje in da največ anketirancev ravno »pretepanje« kot vedenje otroka uvršča k medvrstniškem nasilju. Ugotovljeno je bilo, da med nobenim spolom ne prihaja do spolnega nasilja in da največ anketirancev meni, da je vzrok za pojav medvrstniškega nasilja v vrtcu nasilje v družini, kjer otrok odrašča.
Keywords: medvrstniško nasilje, predšolski otrok, vzgojitelji, vrtec, starši
Published in DKUM: 12.12.2024; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (1,82 MB) |
2. Pozitivni razvoj mladih in medvrstniško nasilje v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo: spremljanje in podpora med šolskim letom : spremljanje in podpora med šolskim letomTina Pivec, 2024, doctoral dissertation Abstract: Pozitivni razvoj mladih je rezultat vzajemnega odnosa med mladostnico_kom (njegovimi oz. njenimi notranji viri) ter zaznano oporo v različnih kontekstih (zunanji viri). Teoretsko disertacija sloni na teoriji pozitivnega razvoja mladih, ki opredeljuje kazalnike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb in povezanost), ter na teoriji razvojnih virov, ki poudarja vlogo zunanjih (podpora, opolnomočenje, meje, pričakovanja) in notranjih virov (zavezanost učenju, pozitivne vrednote, pozitivna identiteta). Cilji doktorske disertacije so bili preučiti razvojne poti razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih glede na spol in izobraževalno raven ter prvič v mednarodnem okolju raziskati vzdolžno povezavo med njimi, identificirati homogene skupine mladih glede na kazalnike pozitivnega razvoja in razlike med njimi v izvajanju ter doživljanju medvrstniškega nasilja ter razviti in preizkusiti intervencijo za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih ter oceniti njen učinek na kazalnike pozitivnega razvoja in pojavnost medvrstniškega nasilja. Doktorska disertacija zajema tri raziskave, pri čemer sta prvi dve potekali vzdolžno, tretja pa eksperimentalno. Vzorec vključuje učence_ke devetih razredov osnovnih šol in dijake_inje prvega letnika srednjih šol. Rezultati prve raziskave so pokazali upad ali stabilnost razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja med šolskim letom ter pomembne učinke spola in izobraževalne ravni. Odnos med razvojnimi viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih je bil pozitiven, vendar so predvsem mladi z višjimi zunanjimi viri poročali o višjih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih. Druga raziskava je prepoznala štiri različne profile glede na kazalnike pozitivnega razvoja od začetka do sredine šolskega leta: Višji pozitivni razvoj mladih, Karakter-skrb, Kompetentnost-samozavest in Nižji pozitivni razvoj mladih. Skozi šolsko leto sta bila glede na članstvo in povprečne vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih stabilna le profila Višji pozitivni razvoj mladih in Karakter-skrb. Profil Višji pozitivni razvoj mladih je bil v najmanjši meri vključen v medvrstniško nasilje, profil Karakter-skrb je večinoma doživljal nasilje, profil Kompetentnost-samozavest je večinoma izvajal nasilje, medtem ko je profil Nižji pozitivni razvoj mladih enkrat poročal o višjem izvajanju nasilja, drugič pa o doživljanju nasilja. V tretji raziskavi se je pokazal pomemben učinek pri določenih skupinah dijakov_inj 1. letnikov, predvsem pri gimnazijskem in poklicnem izobraževanju, kjer so v primerjavi s kontrolno skupino poročali o višji povezanosti. Na ravni posameznic_kov so: dijaki_nje strokovnega in poklicnega izobraževanja po intervenciji poročali o upadu samozavesti; dijaki_nje gimnazijskega izobraževanja so po intervenciji poročali o manj pogostem izvajanju in doživljanju posameznih oblik nasilja; dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja pa so po intervenciji poročali o več izvajanja spletnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini gimnazijskega izobraževanja je v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do upada izvajanja odnosnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini poklicnega izobraževanja pa se je v primerjavi s kontrolno skupino zvišalo izvajanje in doživljanje odnosnega nasilja. Ugotovitve raziskav dajejo vpogled v kompleksnost dinamike vzajemnega odnosa med mladostnikom_co in konteksti v obdobju izrazitih kontekstualnih vplivov, pri čemer odstirajo predvsem vlogo podpore različnih mikrosistemov pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih in preprečevanju medvrstniškega nasilja ter viktimizacije.
Keywords: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, medvrstniško nasilje, medvrstniška viktimizacija, obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, kontekstualizirana intervencija
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (4,67 MB) |
3. Psychosocial and moral factors of bystanders in peer bullyingSonja Pečjak, Tina Pirc, Rene Markovič, Tanja Špes, Katja Košir, 2024, original scientific article Abstract: The aim of our study was to explore students’ bystander roles in peer bullying considering the interaction between their individual and contextual characteristics. We included social status goals (popularity, social preference and social insecurity), moral disengagement and peer support as key variables for differentiating bystander behaviour. Our sample comprised 5148 students from the 8th and 9th grades across 118 primary schools in Slovenia. Bystander roles (active and passive reinforcers, ignorants and defenders) were determined by peer nominations. Other characteristics were measured with self-report questionnaires. For each variable, we normalized students’ results with regard to their classroom to define classroom norms as the context of peer bullying resulting in “low”, “average” and “high” group. Students with similar individual and contextual characteristics were grouped into four clusters. The results showed that students from all clusters were present in all bystander roles, which indicates a highly complex interaction of various factors in bystander behaviour. Some educational implications are discussed.
Keywords: medvrstniško nasilje, opazovalci, vrstniška podpora, moralnost, osnovnošolci, bullying, bystanders, peer support, morality, elementary school students
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 2
 Link to file |
4. Prepričanja učiteljev o medvrstniškem nasilju in njihova odnosna kompetentnost kot dejavniki zaznanega poročanja učencev o vrstniških odnosih in samoučinkovitosti pri spoprijemanju z medvrstniškim nasiljem : magistrsko deloTjaša Murko, 2024, master's thesis Abstract: Učitelji imajo v šolskem prostoru pomembno vlogo pri obravnavi medvrstniškega nasilja. Njihova ozaveščenost, znanje, prepričanja in zavedanje o možnostih vplivanja na vedenje učencev lahko bistveno prispevajo k učinkovitosti pri spoprijemanju s to problematiko. V magistrski nalogi je bil raziskan odnos med prepričanji učiteljev o medvrstniškem nasilju, njihovo vzročno atribucijo ter odnosnimi kompetencami v povezavi z dvema ključnima vidikoma pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja v šolskem prostoru: samoučinkovitostjo učiteljev pri obvladovanju medvrstniškega nasilja in zaznanim poročanjem učencev o vrstniških odnosih. Pretekle študije so pokazale tesno povezavo med samoučinkovitostjo učiteljev pri spoprijemanju z medvrstniškim nasiljem in njihovo dejansko učinkovitostjo ukrepanja. Prav tako se je poročanje učencev o vrstniških odnosih izkazalo za pomembno strategijo, s katero lahko učenci sami prispevajo k preprečevanju in obvladovanju medvrstniškega nasilja. Rezultati magistrske naloge so pokazali, da učiteljevo samoučinkovitost negativno napovedujejo njihova normativna prepričanja o medvrstniškem nasilju in pozitivno odnosne kompetence. Izkazalo se je tudi, da so učitelji z več delovnimi izkušnjami bolj prepričani v svoje sposobnosti obvladovanja situacij medvrstniškega nasilja kakor učitelji z manj izkušnjami. Poleg tega so učitelji z močnejšo notranjo vzročno atribucijo izkazovali nižjo stopnjo samoučinkovitosti v primerjavi s tistimi z manj izrazito notranjo vzročno atribucijo. Kot napovednik zaznanega poročanja učencev o vrstniških odnosih so se izkazale odnosne kompetence in razred, v katerem učitelji opravljajo vlogo razrednika. Ugotovitve magistrske naloge dopolnjujejo obstoječe znanje na področju spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem, odpirajo pomembna vprašanja za nadaljnje raziskave ter ponujajo določene usmeritve za snovanje učinkovitih preventivnih programov pri obvladovanju medvrstniškega nasilja.
Keywords: Medvrstniško nasilje, prepričanja učiteljev, odnosne kompetence, spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,49 MB) |
5. Pojavne oblike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pri mladostnikih : odnosi med njimi in vloga spolaKlavdija Vincetič, 2024, master's thesis Abstract: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (924,51 KB) |
6. Medvrstniško nasilje v osnovni šoli : magistrsko deloSara Smerdel, 2024, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot fizični, verbalni, psihološki napad ali ustrahovanje v fizično - psihološko neenakem okolju, ki se izvaja namerno, prostovoljno in sistematično v presledkih proti šibkejšim vrstnikom z namenom povzročiti strah in tesnobo ter škodo pri žrtvi. Pojavlja se med otroci in mladostniki na vseh stopnjah izobraževanja. Največje tveganje je v skupini mladostnikov med 13 in 15 letom. Za medvrstniško nasilje je značilna socialna izključenost ter fizično in verbalno ustrahovanje. Pri nasilju ločimo neposredno ali vidno nasilje, ki se kaže v verbalnem in fizičnem nasilju in posredno, manj vidno nasilje, kjer prednjači socialna izključenost. Dejavniki, ki prispevajo k ustrahovanju so na splošno razdeljeni v tri glavne skupine: individualni, družinski in šolski. Medvrstniško nasilje v šoli ima močan vpliv na učne dosežke učencev in na njihovo fizično in psihično zdravje, kar se lahko nadaljuje tudi kasneje, zato mora biti ugotavljanje vzrokov za medvrstniško nasilje v šolah in izvajanje učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje primarna naloga vseh, saj bomo le tako dosegli, da otroci in mladostniki ne bi bili žrtve medvrstniškega nasilja.Teoretična izhodišča so uporabljena na raziskavi pojavnosti medvrstniškega nasilja med učenci od 5. do 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Osnovne značilnosti medvrstniškega nasilja med učenci ne odstopajo bistveno od splošnih ugotovitev, ki veljajo za večino osnovnih šol. Medvrstniškemu nasilju je bilo vsaj enkrat izpostavljeno več kot tri četrtine dijakov, od teh le malo več kot 8 odstotkov večkrat na teden. Petina dijakov z nasiljem ni imelo stika. Med učenci prevladuje verbalno nasilje, fizičnega nasilja je malo in presenetljivo, ob veliki razširjenosti rabe elektronskih naprav in družbenih omrežij, le to ni pogosto orodje za izvajanje medvrstniškega nasilja. Tako učenci kot učitelji težavo prepoznavajo in so tudi pripravljeni v šolskem okolju biti dejavni pri omejevanju in izkoreninjanju medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, napadalci, opazovalci, magistrska dela
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 82; Downloads: 43
Full text (1,92 MB) |
7. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, professional monograph Abstract: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Keywords: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Published in DKUM: 14.08.2024; Views: 95; Downloads: 42
Full text (7,99 MB)
This document has many files! More... |
8. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, master's thesis Abstract: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Keywords: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 148; Downloads: 35
Full text (742,02 KB) |
9. Ukrepi osnovnih šol, policije in centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLucija Lampe Kastelic, 2024, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen tega diplomskega dela je predstaviti ukrepe in postopke institucij, ki pojav medvrstniškega nasilja najbolj zaznavajo in so prvi posredovalci. Opisani so ukrepi osnovnih šol, ukrepi policije in ukrepi centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Gre za institucije, ki v sodelovanju s sodiščem in organizacijami za preprečevanje nasilja ustrezno in učinkovito ukrepajo pri preprečevanju in zatiranju nasilja, obenem pa skrbijo za rehabilitacijo in prevzgojo posameznikov, ki so nasilje že izvajali, a se jih zaradi še ne dokončanega osebnostnega razvoja da z ustreznimi ukrepi dokaj hitro in brez hujših posegov usmeriti nazaj na pravo pot.
Prav tako je izpostavljen problem definiranja pojma medvrstniško nasilje, s katerim imamo v Sloveniji še danes kar nekaj težav. Naštete in opisane so oblike medvrstniškega nasilja. Izvedena je tudi analiza hišnega reda, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda osnovnih šol na območju občine Kamnik. Navedeni akti namreč določajo, kakšno vedenje je na območju šolskega prostora sprejemljivo in kakšno ne. Z njimi šole določijo pravila in vzgojne postopke z ukrepi v primeru kršenja šolskih pravil. Kršitve so v grobem razdeljene na lažje kršitve, težje kršitve in najtežje kršitve. Delavci šole vsako kršitev podrobno analizirajo, pri tem pa upoštevajo vsa dejstva in okoliščine in zadevo obravnavajo individualizirano. Po celostni analizi izvedejo ustrezen vzgojni ukrep.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, policija, centri za socialno delo, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 409; Downloads: 141
Full text (815,82 KB) |
10. Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko deloŠpela Tavčer, 2023, master's thesis Abstract: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža.
V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli.
V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 378; Downloads: 69
Full text (1,19 MB) |
