1. Organizacijska kultura v malih podjetjihManja Ančevski, 2025, master's thesis Abstract: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja.
Keywords: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (2,07 MB) |
2. Konflikti na delovnem mestu v podjetju OTP banka d.d.Luka Leskovar, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava konflikt v delovnem okolju, s poudarkom na njegovem pomenu, načinih obvladovanja ter vplivu na zaposlene in organizacijsko klimo. Konflikt lahko opredelimo kot neskladje interesov, mnenj ali vrednot med posamezniki oziroma skupinami, ki pogosto sproži čustveno napetost in vpliva na sodelovanje. Njegovo obvladovanje zajema različne pristope, kot so sodelovalni, kompromisni, izogibajoči, prilagoditveni in avtoritativni slog, izbira pa je odvisna od okoliščin in ciljev organizacije. V nalogi je predstavljen primer OTP banke, kjer je bila na podlagi anketne raziskave analizirana pogostost uporabe posameznih slogov reševanja konfliktov ter vedenjski vzorci zaposlenih v konfliktnih situacijah. Rezultati so pokazali, da zaposleni najpogosteje posegajo po sodelovalnem in kompromisnem slogu, medtem ko je avtoritativen pristop redkejši. Ugotovljeno je bilo, da konflikti negativno vplivajo na motivacijo in odnose med sodelavci, kar poudarja pomen odprte komunikacije in pravočasnega reševanja nesoglasij. Na podlagi izsledkov so bili oblikovani predlogi za izboljšanje medosebnih odnosov, komunikacije in splošnega počutja zaposlenih. Naloga ponuja vpogled v dinamiko konfliktov v sodobni bančni organizaciji ter podaja smernice za krepitev organizacijske kulture.
Keywords: Konflikti, delovno okolje, komunikacija, medosebni odnosi, OTP banka.
Published in DKUM: 11.09.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,65 MB) |
3. Odnosi med zaposlenimi v družinskem podjetju Rupnik d. o. o.Rebeka Rupnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V družinskih podjetjih so medosebni odnosi ključni za uspešno delovanje podjetja in vzdrževanje pozitivnega delovnega vzdušja med zaposlenimi.
V diplomski nalogi smo raziskali medosebne odnose med zaposlenimi v družinskem podjetju Rupnik d. o. o., s poudarkom na njihovem vplivu na delovno okolje ter odnose z ostalimi zaposlenimi v organizaciji.
Rezultati raziskave so pokazali, da se večina družinskih članov in ostalih zaposlenih v podjetju strinja, da dobri medosebni odnosi pozitivno vplivajo na vzdušje v podjetju. Med drugim je analiza pokazala, da družinski člani redko zaznavajo medosebne konflikte, medtem ko ostali zaposleni pogosteje opažajo konflikte.
Kljub temu, da so rezultati pokazali, da ni večjih odstopanj v mnenjih med družinskimi člani in ostalimi zaposlenimi glede medosebnih odnosov, je pomembno, da se podjetje zaveda, da se lahko trenutna situacija kadar koli spremeni. Zato je ključnega pomena, da vodstvo podjetja še naprej zavzeto vzdržuje dobre medsebojne odnose in sproti rešuje morebitne konflikte.
Keywords: družinsko podjetje, družinski člani, zaposleni, medosebni odnosi
Published in DKUM: 15.04.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,59 MB) |
4. Komunikacija z otroki z motnjo avtističnega spektraUlla Krajnc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Komunikacija z otroki z avtizmom je ključnega pomena za njihov razvoj, vključevanje v okolje in kakovost življenja. Kljub težavam njihovega izražanja in razumevanja obstajajo številne verbalne in neverbalne intervencije, ki lahko učinkovito izboljšajo interakcijo in omogočijo boljše razumevanje njihovih potreb. Komunikacija z njimi zahteva prilagoditev intervencij glede njihove specifičnosti in invalidnosti.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v angleškem jeziku brez časovnih omejitev. Znanstveno literaturo smo iskali v CINAHL Ultimate (EBSCOhost), PsychARTICLES (EBSCOhost), PubMed, ScienceDirect in dodatno v Google Scholar. Članke, ki so ustrezali našim kriterijem in omejitvam, smo vključili v podrobno analizo ter jih razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov. Podatke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da se z verbalnimi in neverbalnimi komunikacijskimi intervencijami spontana komunikacija otrok z avtizmom izboljša, povedo več (novih) besed, besede so bolj razumljive, poveča se socialno-komunikacijsko vedenje, poveča se čas, preživet v igri, namenjeni razvoju, vzpostavijo se boljši odnosi s starši, zmanjša se problematično vedenje.
Razprava in zaključek: Za najbolj učinkovite verbalne intervencije so se izkazale jasnost in enostavnost komunikacije, ponavljanje besed, prilagoditev hitrosti govora, uporaba konkretnih izrazov. Pri neverbalnih intervencijah smo izpostavili slike, simbole, očesni stik, govorico telesa. Rezultati kažejo, da kombinacija verbalnih in neverbalnih intervencij ter individualni pristop omogočata boljšo vključitev otrok z avtizmom v komunikacijske interakcije.
Keywords: Medosebni odnosi, terapevtske intervencije, otroci in mladostniki, avtizem
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 183
Full text (1,19 MB) |
5. Frustracija kot vir nezaželenega vedenja na delovnem mestu med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve : magistrsko deloAlja Čepon, 2024, master's thesis Abstract: Dobri medsebojni odnosi na delovnem so ključnega pomena za posameznikovo delovno uspešnost, doseganje organizacijskih ciljev in poslovanje organizacije, zaradi česar bi moralo biti zagotavljanje spodbudnega in varnega okolja za zaposlene primarni cilj vsake organizacije. Dodatno pozitivno vplivajo na ublažitev frustratorjev, s katerimi se posamezniki srečujejo pri opravljanju delovnih nalog. V nasprotnem primeru obstaja večje tveganje za stopnjevanje frustracije in konfliktov, kar se lahko odraža v prisotnosti nezaželenega vedenja v delovnem okolju. Tovrstno vedenje ima tako za organizacijo kot tudi za posameznike pomembne negativne posledice. Kvantitativna raziskava, izvedena med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, je potrdila prisotnost agresivnega vedenja na delovnem mestu v 47 %. Najpogosteje v vlogi agresorjev nastopajo nadrejeni posamezniki in skupine, ki se združujejo z namenom izvrševanja odklonskih ravnanj. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so anketirani pogosteje izpostavljeni prikritim oblikam agresije, saj so le-ta težje zaznavna oziroma jih posamezniki redko prepoznajo kot odklonska vedenja. Prav tako sodelujoči ne poročajo o prisotnosti fizičnega nasilja. Rezultati kažejo, da določeni družbeni in organizacijski dejavniki vplivajo na občutenje frustracije pri anketiranih, ki se v manjši meri odraža skozi agresivno vedenje zaposlenih. Raziskava tako potrjuje frustracijsko teorijo agresivnosti v delovnem okolju preučevane institucije, ki vzroke za agresivnost posameznikov pripisuje občutenju frustracije na delovnem mestu.
Keywords: frustracija, javni uslužbenci, delovno okolje, medosebni odnosi, magistrska dela
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (1,97 MB) |
6. Primerjava stališč Romov in policistov na Dolenjskem do izvajanja nalog policijeJanez Ogulin, Dušan Brodarič, Vinko Ribič, Vinko Gorenak, 2005, published scientific conference contribution Keywords: policija, policijska pooblastila, Romi, romska problematika, komuniciranje, medosebni odnosi, stališča
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 182; Downloads: 16
Full text (275,63 KB) |
7. |
8. Medosebni odnosi v mentorskem procesu v zdravstveni negiTadej Lunder, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Kultura mentorstva se začne z avtentičnim vodenjem, odprto komunikacijo in spoštovanjem vseh zaposlenih. Mentor nudi suport v odnosu, kjer različni faktorji vplivajo na izoblikovanje zaposlenega. Disperzija veščin mora biti pri zagotavljanja kompetenc na področjih praktičnega in teoretičnega usposabljanja enakomerna.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument raziskave je bil vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi literature. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 106 anketirancev. Pri statistični analizi smo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko in za preverjanje razlik med skupinami enosmerno ANOVO. Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel. Predstavljeni so v obliki tabel in grafov z ustrezno interpretacijo. Hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 27.0.
Rezultati: Mentoriranci so bili zadovoljni s svojim mentorjem. Prenos strokovnih znanj je bil na visoki ravni, visoko je bil ocenjen tudi medosebni odnos. Hipotezo 1 smo zavrnili, saj so rezultati t-testa pokazali, da ne obstaja statistično pomembna razlika v zadovoljstvu z medosebnimi odnosi z mentorjem, glede na to, ali je udeleženec tudi sam mentor v kliničnem okolju, p(1-stranski) = 0,721. Moč testa (1-β) v programu G*Power znaša 0,14. Hipotezo 2 zaradi premajhnega števila udeležencev v preostalih dveh skupinah inferenčna analiza ni bila smiselna, zato hipoteze nismo potrdili, niti zavrnili.
Razprava in sklep: Mentorstvo krepi kader v zdravstveni negi in ustvarja pozitivne, profesionalne in avtonomne voditelje. Mentorji postavljajo temelje za kakovostno delo posameznika, ki prihaja v klinično okolje. Zapolnitev delovnih mest s kakovostnimi, kadri je ključnega pomena za rast in razvoj slovenskega zdravstva v prihajajočih turbulentnih časih.
Keywords: medosebni odnosi, mentorstvo, izzivi v mentoriranju, karakteristike mentorja, mentorstvo v zdravstveni negi
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 873; Downloads: 240
Full text (1,80 MB) |
9. Reševanje medosebnih konfliktov v podjetju xTadeja Babič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Konflikti so sestavni del življenja vsake organizacije. So neizogibni in koristni v učinkovitih organizacijah, če so seveda pod nadzorom. Interesi potrebe ljudi se v zasebnem življenju pogosto zelo razlikujejo in enako velja tudi za poslovno življenje. V podjetju so konflikti med različnimi interesi neizogibni, zato sta število in intenzivnost konfliktov včasih precej velika. Uspešno reševanje medosebnih konfliktov je pravzaprav veščina, brez katere bo vodja težko uspel pri delu.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu so predstavljeni teoretične osnove in pogledi različnih avtorjev, kako pomembna je komunikacija za reševanje konfliktov, na kratko je opredeljen pojem medosebnega konflikta. V empiričnem delu pa smo z anketnim vprašalnikom preverjali, kako pogosto se pojavljajo konflikti v podjetju, na kakšen način se jih rešuje, kdo je za to odgovoren, ali medosebni in medgeneracijski vplivi vplivajo na delovni proces zaposlenih, kako pomembno je sodelovanje med zaposlenimi ter pri iskanju različnih vzrokov in zakaj pride do konfliktov, da bi na ta način podjetju X pomagali pri razumevanju konfliktov in pomena njihovega ustreznega reševanja.
V nadaljevanju smo na kratko predstavili podjetje X ter s pomočjo ankete odgovorili na raziskovalna vprašanja. Z analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so vzroki za nastajanje konfliktov v podjetju nezadostno komuniciranje, pomanjkanje informacij ter preobremenjenost z delom. Podjetje pa konflikte rešuje s kompromisi in z dogovarjanjem. Pomembna je komunikacija, ki prispeva k razumevanju delovnih procesov in pripomore k reševanju konfliktnih situacij, ki so v vsakem podjetju nujni del sobivanja.
Na osnovi odgovorov smo nato podali možne rešitve, za katere menimo, da bi vsaj delno pripomogle k rešitvi.
Keywords: Medosebni odnosi, reševanje medosebnih konfliktov, konflikti, komunikacija.
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 787; Downloads: 135
Full text (1,65 MB) |
10. Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcevAlma Halilović, 2020, undergraduate thesis Abstract: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo.
V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo.
Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem.
Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Keywords: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Published in DKUM: 05.11.2020; Views: 911; Downloads: 129
Full text (623,61 KB) |
