| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBOROŽENI NEDRŽAVNI DEJAVNIKI V PRIMEŽU MEDNARODNEGA PRAVA – PRIMERA ORGANIZACIJ ISIS IN TALIBAN
Mladen Šebek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sta obravnavana dva problemska sklopa. Prvi sklop obsega direktne obveznosti pripadnikov oboroženih nedržavnih dejavnikov, kakršna sta organizaciji ISIS in Taliban, po mednarodnem pravu, in s tem povezanim uveljavljanjem kazenske odgovornosti za kršitve teh obveznosti. Drugi sklop pa se, v luči naraščajočega števila terorističnih napadov tudi na evropskih tleh, osredotoča na problematiko uveljavljanja kazenske odgovornosti pripadnikov oboroženih nedržavnih akterjev za izvršitev, udeležbo pri izvršitvi oziroma za javno indirektno spodbujanje oziroma ščuvanje drugih k izvršitvi terorističnih dejanj izven teritorijev pod kontrolo teh organizacij. Ugotovljeno je, da imajo pripadniki oboroženih nedržavnih dejavnikov, ki so udeleženi v nemeddržavnem oboroženem konfliktu, nedvomno direktne obveznosti po pravilih mednarodnega humanitarnega prava, z vzpostavitvijo de facto kontrole in oblasti nad delom teritorija, pa tudi po pravilih mednarodnega prava človekovih pravic. Kršitve teh pravil so mednarodna kazniva dejanja, za katera morajo odgovarjati vsi posamezniki, ki so zanje individualno kazensko odgovorni. Največji učinek v tej smeri bi imela izvedba sodnih postopkov pred ad hoc tribunali s pristojnostjo za Sirijo, Irak in Afganistan, ki bi jih, po vzoru na mednarodni sodišči za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, ustanovil Varnostni svet ZN. V zvezi s terorističnimi dejanji je ugotovljeno, da so pripadniki oboroženih nedržavnih dejavnikov kazensko odgovorni tudi za dejanja, storjena izven teritorija pod kontrolo te organizacije, če so neposrednim storilcem teh dejanj pri načrtovanju ali izvršitvi dejanj dajali navodila oziroma nudili materialno, logistično ali podobno podporo. V nalogi se predlaga, da bi morali biti pripadniki oboroženih nedržavnih dejavnikov, ki javno spodbujajo k izvajanju terorističnih kaznivih dejanj, ravno tako kazensko odgovorni, ne le za sam akt spodbujanja, temveč tudi za teroristična dejanja, za katera se dokaže, da so bila izvedena pod vplivom njihovega spodbujanja.
Keywords: mednarodno pravo, človekove pravice, humanitarno pravo, oboroženi nedržavni dejavniki, mednarodno pravna subjektiviteta, terorizem, individualna kazenska odgovornost
Published: 24.10.2016; Views: 953; Downloads: 79
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
POSEBNI SUBJEKTI MEDNARODNEGA PRAVA - MEDNARODNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA
Andreja Tepina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Henry Dunant, idejni oče in eden od ustanoviteljev Mednarodnega odbora Rdečega križa, si leta 1862, ko je izdal knjigo »Spomin na Solferino«, prav gotovo ni mogel predstavljati, da bo organizacija, ki je imela zametke v tako tragičnem dogodku, kot je bila bitka za Solferino leta 1859, 150 let kasneje predstavljala enega glavnih akterjev v mednarodnem humanitarnem pravu. In ne samo to, Mednarodni odbor Rdečega križa je pri svojem delu uspel ohraniti nepristranskost, neodvisnost, nevtralnost in tako zagotavlja enako in pravično obravnavo vseh žrtev oboroženih spopadov ne glede na njihovo nacionalnost ter s tem izpolnjuje vizijo ustanoviteljev Mednarodnega odbora Rdečega križa. Ravno zaradi izjemne vloge v mednarodnem humanitarnem pravu, Mednarodni odbor Rdečega križa danes uživa edinstven status v mednarodni skupnosti. Na podlagi mandata mednarodne skupnosti, je status Mednarodnega odbora Rdečega križa približan mandatu mednarodnih vladnih organizacij, ki so poleg držav, temeljni subjekti mednarodnega prava s polnimi pravicami in obveznostmi ter imajo tudi mednarodno pravno osebnost. Pravice in obveznosti iz podeljenega mandata mednarodne skupnosti pa Mednarodni odbor Rdečega križa, četudi v osnovi še vedno zasebno in torej nevladno organizacijo, ločujejo od statusa drugih nevladnih organizacij. V diplomski nalogi so predstavljene pravne podlage za pridobitev posebnega statusa Mednarodnega odbora Rdečega križa v mednarodni skupnosti. Med temi imajo še posebno težo Ženevske konvencije iz leta 1949 z Dopolnilnimi protokoli, ki predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava. V nalogi je prikazano tudi izvajanje aktivnosti Mednarodnega odbora Rdečega križa, na podlagi mednarodnega mandata, v praksi, se pravi v mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadih ter izvajanje aktivnosti Mednarodnega odbora Rdečega križa ob sodobnih metodah oboroženih spopadov.
Keywords: Mednarodni odbor Rdečega križa, Ženevske konvencije 1949 z Dopolnilnimi protokoli, mednarodno humanitarno pravo, subjekti mednarodnega prava, mednarodna pravna osebnost, mednarodni oboroženi spopadi, nemednarodni oboroženi spopadi.
Published: 16.09.2016; Views: 912; Downloads: 128
.pdf Full text (1007,39 KB)

3.
ZAŠČITA CIVILNEGA PREBIVALSTVA V ČASU OBOROŽENIH SPOPADOV NA PRIMERU HRVAŠKE, BIH IN KOSOVA
Admir Budimlić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Oboroženi spopadi in vojne poleg vseh materialnih devastacij, vedno prinesejo tudi človeške žrtve in trpljenje vseh vpletenih. Že od nekdaj so bili znani poizkusi omiliti to trpljenje s takšnimi ali drugačnimi pravili. V prvem delu diplomskega dela si bomo pogledali kako daleč smo prišli z razvojem teh pravnih pravil, še posebej na področju zaščite civilnega prebivalstva. Pogledali si bomo predvsem 4. ženevsko konvencijo, ki tvori bistvo mednarodnega humanitarnega prava. Prav tako si bomo pogledali katere mednarodne institucije in organizacije sodelujejo v nalogi lajšanja trpljenja navadnim državljanom. Vendar pa v drugem delu diplomske naloge vso teorijo pretvorimo v prakso. In sicer na primeru Jugoslovanskih vojn. Kako so se obnesla vsa kodificiranja v kriznih razmerah na terenu? Kaj so bile naloge mednarodnih organizacij in kaj so bile največje pomanjkljivosti v ravnanju mednarodne skupnosti in organizacij? Trudili se bomo predstaviti dejstva, ki nam razkrijejo realen pogled na zaščito civilistov v času vojne.
Keywords: civilno prebivalstvo, vojna, mednarodno humanitarno pravo, Jugoslavija, 4. ženevska konvencija, vojni zločini
Published: 16.09.2016; Views: 643; Downloads: 59
.pdf Full text (936,83 KB)

4.
Kršenje mednarodnega humanitarnega prava v luči boja proti terorizmu - ovrednotenje rezultatov obveščevalnih podatkov, ki so jih pridobili v centrih za pridržanje osumljenih teroristov
Jernej Modic, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. 9. 2001, ki so ga izvedli islamski teroristi, pomeni mejnik na področju boja proti terorizmu. ZDA so napovedale totalno vojno terorizmu. Začel se je lov na teroriste, predvsem na pripadnike Al Kaide, ki je dosegel svoj vrhunec najprej ob napadu na Afganistan in kasneje ob napadu na Irak. Pridržali so veliko oseb, za katere so sumili, da so povezani s terorizmom. Označili so jih kot nelegalne borce in jim niso priznali statusa vojnega ujetnika, kot to predvideva III. Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1949. Na osnovi ukaza ameriškega predsednika Georga W. Busha, s katerim je CII dovolil uporabo vseh sredstev, da bi ujela Osamo bin Ladna in uničila Al Kaido, je CIA razvila poseben Program za pridržanje in zasliševanje. Z njegovo pomočjo naj bi od osumljencev pridobila podatke, ki bi ji pomagali uničiti teroristično mrežo Al Kaida. Osnova tega programa je bila t.i. »tehnika intenzivnega zasliševanja«. Prvič so program uporabili leta 2002 ob zajetju Abu Zubaydaha. Program je sprožil veliko dvomov tako s pravnega, humanitarnega kot strokovnega vidika, vendar je CIA ta način pridobivanja podatkov zagovarjala kot edino primernega, če želi pravočasno pridobiti podatke, ki so potrebni za uničenje Al Kaide.
Keywords: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, vojni ujetniki, pridržane osebe, zasliševanje, mednarodno humanitarno pravo, diplomske naloge
Published: 05.08.2016; Views: 851; Downloads: 71
.pdf Full text (491,16 KB)

5.
MIROVNE OPERACIJE OZN: ZAŠČITA CIVILISTOV NA MIROVNIH OPERACIJAH PRIMER UNAMID
Roky Györek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavil zaščito civilistov na mirovnih operacijah Organizacije združenih narodov, ki predstavljajo sodobno sredstvo sistema kolektivne varnosti s katerim se preko zaščite civilnega prebivalstva zagotavlja tudi mednarodni mir in varnost. Nalogo pa sem zaključil s predstavitvijo in analizo hibridne mirovne operacije OZN in AU v regiji Darfur (UNAMID), saj ta predstavlja eno izmed najpomembnejših operacij s področja zaščite civilistov. V sodobnem času je koncept mednarodne varnosti tesno povezan s konceptom človeške varnosti katerega temeljna elementa sta osebna varnost in varnost skupnosti, ki se zagotavljata tako, da so osebe in tudi celotne skupnosti, ki predstavljajo civilno prebivalstvo, varne pred različnimi oblikami nasilja, ki izvira bodisi iz različnih oblik oboroženega spopada bodisi iz izvrševanja oblasti s strani suverene države. Mednarodna skupnost je prav zaradi slednjih situacij razvila doktrino odgovornosti za zaščito, na podlagi katerega utemeljuje tudi pravico do humanitarne intervencije, ki jo lahko izvaja tudi v različnih oblikah mirovnih operacij. Mirovne operacije zajemajo široko paleto aktivnosti, saj so se skozi zgodovino razvile od tradicionalnih operacij, ki jih je Generalna skupščina prvič predvidela z resolucijo »Združeni za mir« in so osnovana na načelih neagresije, privolitve in nepristranskosti, do modernih mirovnih operacij, ki pri oblikovanju in izvrševanju svojega mandata niso več tako omejena z omenjenimi načeli, to pa pomeni, da so mirovne operacije postale učinkovito sredstvo za zagotavljanje zaščite civilistov. Pravni okvir današnjih mirovnih operacij, ki se nanaša na zaščito civilistov, zajema predvsem mednarodnopravne instrumente s področja mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic ter resolucije, poročila in različne druge odločitve na temo zaščite civilistov, ki jih sprejemajo Varnostni svet, generalni sekretar in številna specifična telesa Organizacije združenih narodov. Uporabljivost omenjenih virov na mirovnih operacijah pa je odvisna od številnih dejavnikov kot so na primer dejstvo obstoja oboroženega spopada in mednarodna ali interna narava konflikta. Tako se je v primeru kršitev zoper civilno prebivalstvo mednarodna skupnost odzvala tudi v primeru vojne v Sudanu. Sprva je Varnostni svet iz razloga zaščite civilistov v regiji Darfur na podlagi doktrine odgovornosti za zaščito sprejel resolucijo št. S/RES/1706, ki je bila prva resolucija s katero je Varnostni svet na podlagi omenjene doktrine nameraval ustanoviti mirovno operacijo s pooblastili za vsiljevanje miru. Čeprav je omenjena resolucija ostala le mrtva črka na papirju je mednarodna skupnost eventualno le uspela z resolucijo št. S/RES/1769 ustanoviti mirovno operacijo preko katere se še danes nudi zaščita civilistov v Darfurju. V obdobju osmih let od kdaj UNAMID obstaja pa je mednarodna skupnost pod okriljem te operacije z uporabo različnih pristopov bolj ali manj uspešno podpirala mirovne sile pri izvrševanju mandata, ki se konstantno razvija, da bi sledili tako vedno spreminjajočim se okoliščinam na terenu in v Varnostnem svetu.
Keywords: Mednarodna skupnost, mirovne operacije, operacije za ohranjanje miru, zaščita civilistov, mednarodno humanitarno pravo, mednarodno pravo človekovih pravic, Varnostni svet, Organizacija združenih narodov, hibridna mirovna operacija Organizacije združenih narodov in Afriške unije, UNAMID
Published: 23.11.2015; Views: 1002; Downloads: 153
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
USTAVNA UREDITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC V ČASU VOJNE: OSEBNA SVOBODA
Lilit Zavašnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na obravnavo ustavnopravne ureditve človekovih pravic v času vojne s poudarkom na pravici do osebne svobode. Obravnavana materija ni enoplastna in se razteza s področja ustavnega prava v okviru slovenske zakonodaje na kazensko in prekrškovno pravo, njeno bistvo pa je vsebovano v mednarodnem, običajnem in pogodbenem pravu. Izhodiščno vprašanje diplomske naloge je ali v času vojne zakon umolkne in temelji na Ciceronovi trditvi: "Inter armas enim silent leges." Za odgovor na vprašanje so v nalogi uporabljeni različni metodološki in teoretski pristopi. Tako v prvem delu (2. poglavje), ki se osredotoča na vojno pravo, kot v drugem delu (3. poglavje), ki sega na področje človekovih pravic, je obravnavan zgodovinski uvod v posamezno področje. Ta je nadgrajen s sodobno, trenutno veljavno pravno ureditvijo, ki je na obeh področjih kompleksna. Opredelitev pojma vojne se razteza skozi ves prvi del. Ta je umeščen v sodobno nacionalno in mednarodno pravno ureditev. V sklopu slednje je predstavljena delitev na haaško, ženevsko, newyorško in nevtralnostno pravo, hkrati pa je izpostavljen pomen mednarodnega običajnega prava za vojno pravo. Ugotovljeno je, da eksaktna definicija vojne ne obstaja, ampak obstajajo v pravni teoriji zgolj okvirne predpostavke, na podlagi kumulativne izpolnitve katerih, je lahko posamezen mednarodni konflikt opredeljen kot vojna. V drugem delu so predstavljene in v mednarodno ter nacionalno zakonodajo umeščene človekove pravice. Poudarek je na pravni ureditvi temeljne človekove pravice do osebne svobode, ki je analizirana v dveh situacijah - v času miru in v času vojne. Čeprav je tako mednarodnopravna, kot tudi nacionalna ureditev človekovih pravic izjemno kompleksna in podrobna, poleg tega pa ju v času vojne dopolnjuje mednarodno humanitarno pravo, tovrstna ureditev ne zagotavlja doslednosti pri uporabi pravnih pravil, v čemer se kaže bistvena pomanjkljivost prava človekovih pravic in humanitarnega prava. Tretji del (4. poglavje) proučevanja se osredotoča na sodobno pravno varstvo človekovih pravic na mednarodnem in nacionalnem nivoju v mirnem in vojnem obdobju. Predstavljene so posamezne relevantne institucije in pravna sredstva, ki se jih lahko posluži posameznik, ki mu je v času vojne odvzeta prostost. Na podlagi študija relevantne literature je v sklepu izpostavljeno spoznanje, da kljub temu, da je z vsebinskega vidika pravno področje osebne svobode morda kompleksno in na teoretskem nivoju zagotovljeno, to še ne pomeni praktičnega izvrševanja zakonskih in pogodbenih pravil, ki zavezujejo države.
Keywords: Vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice, ustavno pravo, evropsko pravo človekovih pravic, osebna svoboda.
Published: 09.05.2014; Views: 1160; Downloads: 286
.pdf Full text (1,06 MB)

7.
PRAVNA UREDITEV DELOVANJA RDEČEGA KRIŽA
Vanessa Pavlič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Rdeči križ je prva, ne pa tudi edina humanitarna organizacija. Pobudo za njen nastanek je dal švicarski državljan Henry Dunant, ki je bil priča najbolj krvavi bitki v 19. stoletju v bližini mesteca Solferino v severni Italiji. Takrat se mu je rodila ideja o stalni organizirani pomoči in mednarodni zaščiti ranjenim vojakom. Dobil je zamisel, da bi se ustanovila društva, ki bi v mirnem času usposabljala bolničarje za pomoč ranjenim vojakom. Razpoznavni znak društev, ki nudijo pomoč ranjencem je rdeči križ na beli podlagi — obratno kot na švicarski zastavi. Ta znak so izbrali kot priznanje Švici in nima nobene verske podlage. Rdeči križ je imel tudi velik vpliv na nastanek Ženevskih konvencij leta 1949, saj je pripravil osnutek besedila konvencije, ki so jo vlade sprejele na diplomatski konferenci in je pomenila zaščito civilistov. Tako so nastale Ženevske konvencije 12. avgusta 1949, s katerimi je bila opravljena obsežna kodifikacija mednarodnega humanitarnega prava. Z Ženevskimi konvencijami je priznan rdeči križ kot razpoznavni znak vojaških medicinskih služb in uzakonjen v mednarodnem humanitarnem pravu. Rdeči križ Slovenije je samostojna, humanitarna, prostovoljna zveza združenj, ki deluje na območju Republike Slovenije po načelu enotnosti. Temeljnih načel je sedem in pomenijo univerzalni standard v skladu s katerimi morajo delovati tako Rdeči križ Slovenije, kot območna, krajevna in četrtna združenja. Dejavnosti, ki jih opravlja kot javno pooblastilo so financirane s strani države in občin, medtem ko za tiste, ki jih opravlja kot temeljno poslanstvo pridobiva sredstva iz članarin, prostovoljnih prispevkov, donacij, daril,…idr. Rdeči križ Slovenije je zveza združenj, ki jo sestavlja 56 območnih združenj, le ta pa se delijo na krajevne in četrtne organizacije. Vsak prebivalec Republike Slovenije je lahko član Rdečega križa ne glede na raso, spol, narodnost in je organiziran v območnem združenju. Spori med Rdečim križem Slovenije in območnimi združenji se rešujejo z vzajemnim popuščanjem, če pa spora ni mogoče rešiti ga lahko vsaka stranka predloži v reševanje arbitraži. Rdeči križ Slovenije lahko preneha s sklepom generalne skupščine ali po zakonu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Rdeči križ, Ženevske konvencije, humanitarna organizacija, mednarodno humanitarno pravo
Published: 04.02.2011; Views: 2540; Downloads: 551
.pdf Full text (2,79 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica