| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA IN TRENDI V MEDNARODNI TRGOVINI
Andreja Meglič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Po drugi svetovni vojni so se zaradi drobljenja svetovnega trga posamezne države pričele povezovati v regionalne gospodarske tvorbe. Z namenom spremljanja mednarodne trgovine z blagom in za njeno liberalizacijo je bil sklenjen GATT, ki pa ni prinesel želenih rezultatov, saj se je svetovna trgovina konec sedemdesetih let soočala s hudimi problemi- razmah številnih necarinskih omejitev, dvoumna in nedoločno opredeljena pravila pa so omogočala diskriminacijo ter protekcionistične ukrepe. Prav zato so na zasedanju Urugvajskega kroga sprejeli deklaracijo o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. STO je bila ustanovljena 1. januarja 1995 in je edina mednarodna organizacija, ki se zavzema za čim večjo liberalizacijo trgovine in se ukvarja s pravili globalne trgovine med narodi. Njen sedež je v Ženevi, trenutno ima 153 držav članic. Z razmahom globalizacije so se pričele navidezno brisati meje med državami, ki so vse bolj odprle svoja gospodarstva, kar je pripeljalo do povečanja obsega svetovne trgovine vse do leta 2009, ko je gospodarska in finančna kriza prešla v globalno recesijo. Severna Amerika, Evropa in Azija so regije, ki krojijo trgovanje na svetovnem trgu. Največji delež svetovne trgovine poteka med svetovnimi velesilami- Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Kitajsko. Enake trende je opaziti tudi na področju storitev. Liberalizacija svetovnega trga in globalizacijski procesi so povzročili številne pozitivne učinke. Nasprotniki trdijo drugače, saj globalizacijo krivijo za neenakost med državami in revščino v svetu. Trdijo tudi, da imajo nadzor nad kapitalom in odločanjem le razvite države ter da so pravila trgovanja postavljena v prid bogatim. Da temu ni tako dokazuje STO s številnimi pravili in mehanizmi, ki s spodbujanjem izvoza in uvoza omogočajo hitrejše vključevanje držav v razvoju v mednarodno trgovanje. Države v razvoju predstavljajo dve tretjini držav članic STO in zaradi slabše razvitosti dosegajo v celotnem trgovinskem sistemu ugodnejši preferencialni tretma, ki je opredeljen v vseh temeljnih sporazumih STO. Prav s tovrstnimi kritikami se bo STO soočala v prihodnosti vse pogosteje. V svetovni trgovini ima vse večji pomen tudi okoljska problematika, ki postaja predmet številnih zasedanj. Kljub številnim kritikam in nasprotnikom STO v primeru konfliktov ohranja moč in suverenost ter ukrepa v skladu s sprejetimi pravili. Zavedanje določenih pomanjkljivosti sistema in poskusi odprave le-teh ter prilagajanje novim razmeram na svetovnem trgu so izrednega pomena v delovanju STO.
Keywords: GATT, WTO, STO, države v razvoju, globalizacija, trendi v mednarodni trgovini
Published: 20.06.2012; Views: 2213; Downloads: 192
.pdf Full text (659,84 KB)

2.
ANALIZA KORISTI IN TVEGANJ ZUNANJEGA IZVAJANJA POSLOVNIH FUNKCIJ NA PRIMERU PODJETJA ITTA D.O.O.
Tina Rotar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Zunanje izvajanje dejavnosti je pogodbeni prenos določene dejavnosti oz. poslovne funkcije, ki jo je podjetje opravljalo samo, na zunanje izvajalce. Ti za naročnika prinašajo mnogo koristi, ki se kažejo v ceni, kvaliteti storitev, znanju in tehnologiji, preneseni odgovornosti na izvajalca ter omogočajo, da se podjetje osredotoči na ključno dejavnost podjetja. V Sloveniji podjetja k zunanjim izvajalcem najpogosteje prenesejo dejavnosti, kot so čiščenje, varovanje in informacijska tehnologija. Skupna vrednost pogodb zunanjega izvajanja dejavnosti je v Evropi leta 2011 znašala 44 milijard evrov, kar je 27 odstotkov več kot v letu 2010. Najvišji izkupiček sta dosegla sektor finančnih storitev in proizvodni sektor, saj sta skupaj predstavljala več kot polovico vseh pogodb v Evropi. Zunanje izvajanje po svetu se je najbolj zmanjšalo na Japonskem, saj sta potres in jedrska nesreča povzročila umik dobaviteljev iz tistega področja. V letu 2011 je vrednost pogodb znašala le 0,5 milijard evrov. Kot nova področja zunanjega izvajanja so se najbolj uveljavile države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer je bila vrednost poslov skoraj petkrat višja kot v letu 2010.
Keywords: zunanje izvajanje dejavnosti, poslovne funkcije, mednarodni trendi, koristi, tveganja, računovodenje
Published: 19.11.2012; Views: 865; Downloads: 79
.pdf Full text (379,41 KB)

3.
4.
5.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica