1. Primerjava oblike in vsebine temeljnih računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih in Mednarodnih standardih računovodskega poročanjaNina Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem podrobneje analizirala obliko in vsebino računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih in po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Opredelila sem tudi obliko in vsebino računovodskih izkazov, ki jih določata Uredba 2013/34/EU in Zakon o gospodarskih družbah ter kakšna mora biti oblika računovodskih izkazov v letnih in zaključnih poročilih, ki se oddajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Pri praktičnem delu diplomske naloge sem izbrala 50 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje svojih računovodskih izkazov uporabljajo Slovenske računovodske standarde, in 25 slovenskih podjetij, ki za sestavljanje računovodskih izkazov uporabljajo Mednarodne standarde računovodskega poročanja. Pri analizi izkazov teh podjetij sem ugotavljala, kakšne so razlike in podobnosti pri posameznih izkazih. Analizirala sem razlike pri poimenovanju izkazov in posameznih postavk, katero različico izkaza poslovnega izida in denarnih tokov uporabljajo podjetja ter vrstni red postavk v izkazih in njihovo označevanje. Primerjavo sem delala tako med podjetji, ki uporabljajo enake standarde, kot tudi med podjetji, ki uporabljajo različne računovodske standarde.
Predpostavljala sem, da podjetja, ki uporabljajo Mednarodne računovodske standarde poročanja, kjer oblika računovodskih izkazov ni točno določena, ravnajo v veliki meri po Slovenskih računovodskih standardih. Vzrok za to je potrebna oddaja računovodskih izkazov Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kjer je določena shema za sestavo teh izkazov. Podjetja, ki uporabljajo MSRP, se približajo obliki in vsebini določeni v SRS, da jim ni potrebno spreminjati celotnih izkazov zaradi predložitve poročil na AJPES. Uresničila se je tudi predpostavka, da so vsi izkazi podjetij v vzorcu pripravljeni v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi. Keywords: Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, temeljni računovodski izkazi, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov . Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 634; Downloads: 150 Full text (2,83 MB) |
2. Analiza razumevanja proizvajalnih stroškov na izbranih primerih v SlovenijiLet Lovse, 2022, undergraduate thesis Abstract: Vsaka organizacija pri poslovanju porablja in obrablja prvine poslovnega procesa. Informacijam o vrednosti teh porab in obrab pravimo poslovni stroški. Za potrebe vrednotenja poslovnih učinkov moramo poslovne stroške ločiti na proizvajalne in neproizvajalne.
Ta delitev je ključna, saj omogoča pravilno vrednotenje in izkazovanje posameznih računovodskih postavk (npr. zalog in odhodkov), kar posledično vpliva tudi na temeljne računovodske izkaze in preko izkaza poslovnega izida posredno tudi na davčno osnovo. Proizvajalne stroške pomensko definirajo tako Slovenski računovodski standardi kot Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Oboji so med seboj vsebinsko harmonizirani, vendar pa Slovenski računovodski standardi proizvajalne stroške definirajo eksplicitno, česar v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja ne bomo zasledili. V raziskavi smo se zato ukvarjali s problemom, koliko je dejansko poenoteno razumevanje proizvajalnih stroškov med slovenskimi računovodji.
S pomočjo spletne anketne raziskave in analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da med slovenskimi računovodji v razumevanju proizvajalnih stroškov ni pomembnih razlik. Poleg tega smo ugotovili, da je v povprečju na vprašanja v anketi manj kot polovica anketiranih odgovorila s strokovno najbolje utemeljenim odgovorom, kar razkriva, da je pri razumevanju proizvajalnih stroškov med slovenskimi računovodji še prostor za izboljšave. Glede na te ugotovitve smo tudi predstavili tri možne načine izboljšanja razumevanja proizvajalnih stroškov, s katerimi bi lahko izboljšali ugotovljeno stanje. Keywords: stroški, proizvajalni stroški, vrednotenje zalog, analiza, Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 582; Downloads: 86 Full text (2,79 MB) |
3. OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKEMarko Tomanič, 2016, master's thesis Abstract: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine.
Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja.
Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja. Keywords: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja. Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 3027; Downloads: 387 Full text (2,32 MB) |
4. PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJADaniel Zdolšek, 2012, master's thesis Abstract: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed Keywords: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija) Published in DKUM: 22.02.2013; Views: 2300; Downloads: 200 Link to full text |
5. AVTONOMNO SPREMINJANJE RAČUNOVODSKIH USMERITEV V VELIKIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAHNejc Grubelnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V svoji diplomski nalogi sem poskušal na podlagi preučevanja letnih poročil velikih slovenskih družb od leta 2008 do 2011 ugotoviti, koliko je bilo sprememb računovodskih usmeritev, kakšne vrste so bile in kakšne posledice so imele na izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida podjetja. Podjetja lahko spreminjajo računovodske usmeritve iz dveh razlogov in sicer zaradi spremembe obstoječih standardov računovodenja ali prostovoljno oz. avtonomno. Kadarkoli podjetja spreminjajo računovodske usmeritve morajo to tudi ustrezno utemeljiti in prikazati spremembe računovodskih kategorij zaradi te spremembe. Pri svojem raziskovanju sem našel v letnih poročilih desetih slovenskih družb za štiri leta (40 poročil) šest primerov avtonomnih sprememb, ki so imele vpliv na premoženjsko finančno stanje podjetja ali/ in na čisti dobiček podjetja. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi novih Mednarodnih standardov pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetij. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi v tem času sprejetih novih Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetja in poslovni izid. Keywords: Računovodske usmeritve, Avtonomno spreminjanje računovodskih usmeritev, Mednarodni standardi računovodskega poročanja
Družbe, Konsolidirani računovodski izkazi, Izkaz finanančnega položaja, Izkaz poslovnega izida, Bilančna vsota
Čisti poslovni izid, Sredstva, Obveznosti, Kapital Published in DKUM: 18.12.2012; Views: 2228; Downloads: 154 Full text (580,07 KB) |
6. PRIHODNOST NAČELA POVEZANOSTI POSLOVNE IN DAVČNE BILANCE V EVROPSKI UNIJIMateja Štifter, 2011, final seminar paper Abstract: Harmonizacija računovodstva in neposrednih davkov sta področji, katerima Evropska komisija posveča veliko pozornosti. EU je z sprejetjem 4. in 7. direktive ter MSP in kasneje MSRP naredila velik korak na področju računovodstva ter povezanosti znotraj EU. S tem so države članice postale bolj povezane, saj so bili njihovi temeljni računovodski izkazi lažje primerljivi. To pa je pripomoglo k obsežnejšemu meddrždavnemu poslovanju podjetij. Področje neposrednih davkov pa ni dohitevalo sprememb računovodstva, zaradi tega so države članice še vedno bile obdavčene dvojno. Zato je EU predlagala enotno davčno osnovo, ki pa ne pomeni enotne davčne stopnje. Države članice razmišljajo v smeri sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodka prvnih oseb in v ta namen je Evropska komisija pripravila predlog o sprejetju direktive Sveta o CCCTB. Dokončna odločitev v tej smeri je ostala v rokah držav članic, EU pa je do sedaj naredila vse, da je to področje čim bolj nazorno prikazala javnosti. Kakšna bo prihodnost na področju računovodstva in davkov, si lahko vsak drugače zamišlja, zagoto pa je, da se bo nadaljeval proces harmonizacije. Keywords: poslovna bilanca stanja, davčna bilanca stanja, načelo povezanosti, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Slovenski računovodski standardi, neposredni davki, skupna konsolidirana davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb, harmonizacija, odvisnost. Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 1911; Downloads: 138 Full text (462,09 KB) |
7. RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽBDaniel Zdolšek, 2011, master's thesis/paper Abstract: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu. Keywords: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški, povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij Published in DKUM: 29.06.2011; Views: 3270; Downloads: 197 Link to full text |
8. KONVERGIRANJE AMERIŠKIH SPLOŠNO SPREJETIH NAČEL RAČUNOVODENJA IN MEDNARODNIH STANDARDOV RAČUNOVODSKEGA POROČANJANina Saje, 2010, final seminar paper Abstract: Diplomski seminar predstavlja in opisuje projekt konvergiranja ameriških splošno sprejetih načel računovodskega poročanja (GAAP) in mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ki poteka s sodelovanjem Sveta za mednarodne računovodske standarde (IASB) in ameriškega Sveta za standarde finančnega računovodstva (FASB). Na začetku diplomskega dela smo predstavili obe organizaciji, tj. Svet za mednarodne računovodske standarde in Ameriški Svet za standarde finančnega računovodstva ter predstavili dokumente, s katerimi sta se Sveta zavezala k razvoju enovitih računovodskih standardov. Nadalje smo predstavili projekte konvergiranja, ki so že dokončani, tiste, ki so še ve teku in projekte, katerih se Sveta nameravata lotiti v prihodnosti. Vsebinsko smo se zaradi kompleksnosti projekta samo površinsko lotili konvergiranja rešitev v zvezi s poslovnimi kombinacijami. Keywords: ameriško splošno sprejeta načela računovodenja (GAAP), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), projekt konvergiranja, Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), ameriški Svet za standarde finančnega poročanja (FASB), poslovne kombinacije, visoko kakovostni standardi Published in DKUM: 12.01.2011; Views: 2366; Downloads: 189 Full text (1,03 MB) |
9. RAČUNOVODSTVO NA FINSKEMSabina Škoberne, 2010, final seminar paper Abstract: V diplomskem seminarju smo predstavili razvoj finančnega računovodstva ter njegovih teoretičnih podlag na Finskem skozi različna obdobja. Predstavili smo tudi vplive mednarodnih računovodskih rešitev na zunanje računovodsko poročanje na Finskem. Ugotavljali smo tudi osnovne značilnosti stroškovnega in poslovodnega računovodstva te države. Prav tako nas je zanimalo, kako je urejeno revidiranje na Finskem. Izpostavili smo tudi nekaj razlik med razvojem in ureditvijo računovodstva in revizije na Finskem in v Sloveniji. Keywords: Finska, finančno računovodstvo, Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o računovodstvu, računovodenje, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, predračunavanje, metoda ABC, revidiranje. Published in DKUM: 21.12.2010; Views: 2010; Downloads: 136 Full text (260,17 KB) |
10. OBRAVNAVA NALOŽBENIH NEPREMIČNIN PO SRS, PRIMERJALNO Z MSRP IN U.S. GAAPJasna Vičič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Računovodsko poročanje v novem tisočletju pridobiva na pomenu, saj podjetja poslujejo vse bolj globalno, iščejo nove vire financiranja in nove trge v državah po vsem svetu. Vedno več je tudi najrazličnejših povezovanj med podjetji, ki segajo preko nacionalnih mej. Z intenzivno globalizacijo se povečujejo tudi zahteve investitorjev po kvalitetnih računovodskih informacijah. Primerjava in analiza računovodskih izkazov pa je najenostavnejša in tudi izvedena z najmanjšo možnostjo napak, če so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z enimi samimi kakovostnimi računovodskimi standardi. Zaradi tega so se v svetu pojavile težnje za čim širšo uporabo Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in prilagoditvami nacionalnih standardov, da bodo ti kar se da usklajeni z mednarodnimi.
Z letom 2006 so v Sloveniji začeli veljati novi standardi, ki so v veliki meri usklajeni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Do razlik med njimi prihaja zaradi izredno hitrega razvoja Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, ter njihove obsežne ter kompleksne strukture, ki se še vedno spreminja in dopolnjuje. Predvsem pa v svetu poteka težnja, da bi se zbližali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Ameriška splošno sprejeta načela računovodskega poročanja. Kjub sporazumu o zbliževanju, ki so ga podpisali že leta 2002, pa pri pripravi računovodskih izkazov v skladu z enimi in drugimi standardi, še prihaja do pomembnih razlik. Keywords: -globalizacija, -zbliževanje računovodskih standardov, -Mednarodni standardi računovodskega poročanja, -nacionalni standardi, -razlike. Published in DKUM: 06.07.2010; Views: 2348; Downloads: 177 Full text (388,60 KB) |