1. Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa : magistrsko deloSara Čobec, 2021, master's thesis Abstract: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje.
Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij.
Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU.
V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Keywords: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1691; Downloads: 462
 Full text (1,24 MB) |
2. Mednarodni protipravni odvzem otroka - učinkovitost delovanja centralnega izvršilnega organaMaša Peteržinek, 2016, master's thesis Abstract: Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja s točke a na točko b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomske eksistence, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih državah. Skladno s tem so začele naraščati zakonske in zunajzakonske zveze različnih nacionalnosti.
Magistrska naloga se ukvarja s problematiko, ko te zakonske in zunajzakonske zveze propadejo, v njih pa so se rodili otroci, in seveda samo v primeru, če so ti otroci mladoletni in jih je eden izmed partnerjev nacionalno mešanega zakona ali zunajzakonske zveze odpeljal v drugo državo (po navadi državo, iz katere je bil partner pred preselitvijo), a ni ta, kjer je družina nazadnje imela skupno stalno prebivališče. V takem primeru govorimo o mednarodnem protipravnem odvzemu otroka.
Navedeno dejanje ni ugrabitev, ker partner, ki je otroka protipravno odvzel, ne zahteva zanj določene protiusluge oziroma določenega dejanja od svojega partnerja, s katerim je živel v zakonski ali zunajzakonski zvezi.
V primeru, da je izveden mednarodni protipravni odvzem otroka, se vsi udeleženci, ki jih to dejanje zadeva, znajdejo v situaciji, ki jih urejajo mednarodni, evropski in nacionalni pravno zavezujoči akti. Pravni akti urejajo predstavljeno materijo, ker je to primer kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter predstavlja protipravno dejanje, ki je sankcionirano.
Pomembno nalogo ima v teh primerih ob velikem številu institucij, ki v teh postopkih sodelujejo, tudi Centralni izvršilni organ (v nadaljevanju: CIO), ki deluje v okviru Direktorata za družino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ).
Magistrsko delo se osredotoča na učinkovitost CIO, ki je med nastajanjem naloge preučena. Za ta namen je izvedena analiza določenih segmentov slovenskega CIO v primerjavi s tujimi CIO, preučeno je sodelovanje CIO z ostalimi institucijami, ki sodelujejo pri mednarodnih protipravnih odvzemih otrok in prikazane so možnosti nadgradnje CIO, ki bi imele rezultat v večji hitrosti pri postopkih vrnitve otroka in izvršitvah pravnomočnih odločb v postopkih mednarodnega protipravnega odvzema otroka. Tovrstna možnost nadgradnje se obeta v mediaciji in upoštevanju obstoječe sodne prakse sodišč na mednarodni, evropski in nacionalni ravni.
Keywords: Mednarodni protipravni odvzem otroka, Centralni izvršilni organ, mediacija, hitrejši postopek odločanja o vrnitvi otroka, hitrejša izvršitev pravnomočne odločbe.
Published in DKUM: 20.07.2016; Views: 1975; Downloads: 213
Full text (1,69 MB) |
3. PREŽIVNINA IN NJENO UVELJAVLJANJE PO UREDBI O PREŽIVNINAHUrška Orešnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je namenjeno ugotavljanju možnosti, ki se upravičencem ponujajo ob neplačilu preživnine, kot zneska, ki predstavlja vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok, staršev, zakonca, idr.
Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Zato se problem neplačila preživnin največkrat pojavi v družinah, kjer so vezi razrahljane in ni trdnih, družinskih vrednot.
Pravila, ki določajo preživnine in same pravice, ki izhajajo iz njih so razpršena v številnih pravnih aktih. Posledično je uspešnost hitre izterjave preživnine odvisna od poznavanja prava na tem področju saj se razsežnost bistveno poveča, ko se vključi še mednarodni element (npr. zavezanec se preseli ali živi v drugi državi).
Upravičenci do preživnine imajo na razpolago več postopkov s katerimi lahko zahtevajo njeno plačilo in ti postopki se med sabo ne izključujejo. Najprej je potreben sodno potrjen dogovor o preživnini ali sodno določena preživnina oz. drug izvršljiv naslov, na podlagi katerega se lahko vloži predlog za izvršbo in/ali kazenska ovadba ter zahtevek za uveljavitev nadomestila preživnine.
Najlažjo in najlepšo rešitev za vse vpletene predstavlja dogovor oz. sporazum o preživnini. Zato bi na stopnji svetovanja bilo treba razširiti možnosti in vključiti poleg Centrov za socialno delo, še zakonske in družinske terapevte ter pravne svetovalce.
Keywords: preživnina, preživljanje, družina, otroci, starši, zakonec, zunajzakonska skupnost, registrirana skupnost istospolnih partnerjev, neplačilo preživnine, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, kazenski postopek, kaznivo dejanje, nadomestilo preživnine, mednarodni element, mednarodno uveljavljanje preživnine, priznanje sodnih odločb
Published in DKUM: 08.09.2010; Views: 3420; Downloads: 614
Full text (377,80 KB) |
