Search the digital library catalog

Abstract: Z zgodovino se je pojem in obseg človekovih pravic razvijal in širil. Ta razvoj je mogoče spremljati skozi različne dokumente, ki segajo od srednjega veka, ko so se človekove pravice začele uveljavljati za širši krog prebivalstva. Dvajseto stoletje je ustvarilo velik premik na tem področju, tako na univerzalni, kot na regionalni ravni in vprašanje položaja posameznika v mednarodnem pravu je pridobivalo na pomenu. To je bilo obdobje kodifikacije mednarodnega prava, tudi tistega, ki se nanaša na varstvo človekovih pravic. Nastala je množica deklaracij in tudi zavezujočih mednarodnih pogodb. Organizacija združenih narodov je bila še posebej dejavna, saj je kot prva določila temeljni kodeks človekovih pravic na univerzalni ravni s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Čeprav Deklaracija ni predvidevala nobenega mehanizma za nadzor nad izvajanjem njenih določb, je bila njena vsebina podlaga za kasnejše normativno urejanje področja človekovih pravic tudi izven OZN. Začel se je proces pravne evolucije, ki je postopoma spreminjal pravne rede in izboljšal možnost uveljavljanja človekovih pravic, hkrati pa je postalo to področje tudi področje mednarodne ureditve in ne le del ustav in zakonov posameznih držav. Z diplomskim delom predstavljam splošni pregled razvoja človekovih pravic, kako se je krepila vloga posameznika na tem področju mednarodnega prava in na koncu tudi, katera sredstva so posamezniku na voljo za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz mednarodnih dokumentov.
Keywords: mednarodno pravo, subjekti, človekove pravice, mednarodni dokumenti, regionalni dokumenti, mehanizmi implementacij
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1290; Downloads: 113
Full text (1,42 MB)

Abstract: Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 paliativno oskrbo opredelila »kot oskrbo pacientov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih, katere namen je izboljšati kakovost življenja pacientov in njihovih bližnjih s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja tako, da se omogoči zgodnje odkrivanje, ocena in ustrezno obravnava bolečine ter drugih telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih težav«. Največji prispevek k razvoju paliativne nege in oskrbe sta naredili Elizabeth Kübler-Ross in Cicely Saunders. V Sloveniji se je začela razvijati leta 1995, ko je bilo ustanovljeno društvo Hospic, nevladna, neprofitna humanitarna organizacija. Tako kot na vseh področjih, se tudi izvajalci paliativne nege in oskrbe ravnajo po smernicah, ki jih je v obliki osnovnih načel izdala Svetovna zdravstvena organizacija in so opisana v četrtem poglavju. Na splošno delimo mednarodne organizacije na univerzalne in regionalne oziroma omejene. Tako univerzalne kot regionalne so vladne organizacije in imajo priznano pravno osebnost, ki jim jo priznava notranji pravni red države, v kateri imajo svoj sedež. Pri obeh je bilo pogledano ali nekateri njihovi najpomembnejši dokumenti vključujejo pravico do paliativne nege in oskrbe in ali je kot takšna človekova pravica. Tako je bilo pri univerzalnih mednarodnih organizacijah pogledano, ali najdemo paliativno nego in oskrbo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, v Mednarodnem paktu v ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v Konvenciji o otrokovih pravicah, v Konvenciji o pravicah invalidov in v Resoluciji o paliativni oskrbi. Kar se tiče regionalnih mednarodnih organizacij, pa je bila pod drobnogled vzeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropska socialna listina, Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedska konvencija) in nekaj »soft law« dokumentov (Priporočilo Sveta Evrope iz leta 2003 o paliativni negi in oskrbi, Priporočilo parlamentarne skupščine o varstvu človekovih pravic in dostojanstvu bolnih na smrt in umirajočih, Poznanska deklaracija o paliativni oskrbi v Vzhodni Evropi in Bela knjiga o standardih in normativih za hospice in paliativno oskrbo v Evropi). Po pregledu teh mednarodnih dokumentov je bilo pogledano še, kako je s paliativno nego in oskrbo v Sloveniji. Tako je bil najprej pregledan Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato pa najpomembnejši zakon na tem področju v Sloveniji, Zakon o pacientovih pravicah. Pravne podlage v Sloveniji so bile končane z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, Strategijo varstva starejših in prav tako zelo pomembnim Državnim programom paliativne oskrbe. Zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge se je nanašal na pregled pomembnejših združenj in organizacij za paliativno nego in oskrbo, tako po svetu, kot v Evropi in Sloveniji. Na koncu je prišel na vrsto še empirični del, v katerem se je s pomočjo ankete med drugim ugotavljalo, ali ljudje poznajo pojem paliativne nege in oskrbe.
Keywords: Paliativna nega in oskrba, hospic, človekove pravice, načela paliative, mednarodni dokumenti, pravne podlage za paliativo v Sloveniji, organizacije in združenja za paliativno nego in oskrbo, anketa.
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2463; Downloads: 538
Full text (1,20 MB)

Keywords: pranje denarja, finančni instrumenti, mednarodne ustanove, mednarodne konvencije, pravni vidik, finančni sistemi, mednarodne organizacije, dokumenti, metode, transakcije, pravna ureditev, Slovenija, Evropa, Evropska unija, banke, bančno poslovanje, policija, mednarodni sporazumi, kazniva dejanja, metodologija, zakonodaja, finančni instrumenti, dežele, država
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1786; Downloads: 58
Full text (279,55 KB)

Keywords: pranje denarja, finančni instrumenti, mednarodne ustanove, mednarodne konvencije, pravni vidik, pravna ureditev, finančni sistemi, zakoni, mednarodne organizacije, dokumenti, metode, kontrola, OZN, Evropska unija, Slovenija, zakonodaja, Evropa, banke, bančno poslovanje, mednarodni sporazumi, kazniva dejanja, metodologija, finančni instrumenti, dežele, država
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 1809; Downloads: 78
Full text (535,40 KB)

Abstract: V diplomski nalogi je obdelano eno od področij delavčeve zasebnosti in sicer varstvo osebnih podatkov. V uvodnem delu je prikazana umestitev pravice do varstva osebnih podatkov v širši sistem pravice do zasebnosti ter pojasnjeni nekateri osnovni pojmi obravnavanega področja, kot so osebnostne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti, informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov. Namen tega pisanja je celovito predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov delavca tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Cilj razmišljanja je ugotoviti, ali je slovenska ureditev omenjenega področja ustrezna. Poudarek je na pravicah in dolžnostih delodajalca kot upravljavca osebnih podatkov ter na varstvu osebnih podatkov delavcev pri obdelovanju njihovih podatkov, ki izhaja iz zakonodaje. V nadaljevanju naloge je obravnavanje različnih tehnoloških sredstev nadzora in s tem pridobivanja osebnih podatkov, katerih uporaba narašča. V okviru tega je obravnavano področje video nadzora, biometrije ter pametnih kartic. V diplomski nalogi so nadalje navedeni zahtevki s katerimi razpolaga posameznik oziroma delavec v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Predstavljen je tudi nadzor nad spoštovanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela sledi še kratek prikaz ureditve varovanja zasebnosti in osebnih podatkov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Zvezni republiki Nemčiji. V zaključku se ugotavlja, da je nacionalna zakonodajna ureditev problematike varstva osebnih podatkov ustrezno usklajena z zavezujočo mednarodno ureditvijo, sodobna in napredna ter ustrezno ščiti pravice delavca. Vendar pa področje osebnih podatkov kot tudi širše zasebnosti v delovnem pravu ni urejeno sistematično, ampak s področno zakonodajo, zato lahko prihaja do kolizije med zakoni in posledično do pravnih praznin. Smotrno bi bilo sprejeti poseben zakon, ki bi samostojno urejal zasebnost na delovnem mestu.
Keywords: delovno razmerje, zasebnost, osebni podatek, mednarodni dokumenti, zakonsko urejanje v Sloveniji, upravljavec osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, evidenca osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, video nadzor, biometrija, pametne kartice, nadzorni organ.
Published in DKUM: 27.10.2011; Views: 5264; Downloads: 591
Full text (479,68 KB)