| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 61
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Reševanje investicijskih sporov v okviru prostotrgovinskih sporazumov nove generacije: v luči mnenja 1/17
Nejc Romih, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi trendov svetovnega trgovinskega povezovanja je Evropska unija (EU) zavezana s trgovinskimi predpisi, ki se sklepajo na mednarodni ravni, tj. na podlagi mednarodnega prava. Temeljno sredstvo skupne evropske zunanjetrgovinske politike so poleg multilateralnega povezovanja, prostotrgovinski in investicijski sporazumi kot mednarodne pogodbe, ki vzpostavljajo bilateralne ekonomske integracije med mednarodnimi subjekti prava. Prostotrgovinski in investicijski sporazumi med EU in tretjimi državami nove generacije predvidevajo tudi materialno in procesno varstvo tujih vlagateljev. V okviru procesnega varstva prostotrgovinski sporazumi vzpostavljajo kontroverzni mehanizem za reševanje investicijskih sporov med vlagatelji in državami, ki določenim vlagateljem na notranjem trgu podeljuje posebne pravice. Osrednji problem magistrske naloge je preučevanje združljivosti reševanja sporov med vlagatelji in državami z avtonomijo prava EU, s posebnim poudarkom na združljivosti s temeljnimi pravicami prava EU, v luči Mnenja 1/17. Uvodoma so v magistrski nalogi predstavljeni prostotrgovinski sporazumi v okviru ustavnega okvira prava EU. Pri tem je eno izmed temeljnih ustavnih vprašanj vertikalna delitev pristojnosti za sklenitev sporazumov, ki je ne glede na načelno izključno pristojnost EU na področju skupne trgovinske politike odvisno od konkretne vsebine sporazuma. Zatem so predstavljeni še prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v ambiciozni postlizbonski politiki precej presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije se uporabljajo poleg liberalizacije trga še za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in dobrega upravljanja, vključno z davčnimi zadevami. Sodišče Evropske Unije (Sodišče EU) je varuh avtonomije prava in temeljnih pravic, tudi v odnosu do mednarodnega prava. Ravno združljivost mednarodnega reševanja sporov z avtonomijo prava EU se je v pretekli praksi Sodišča EU izkazala za problematično, čeprav Sodišče EU načeloma priznava združljivost ustanavljanja mednarodnih sodišč s pravom EU. Avtonomija prava EU je v najožjem pomenu jamstvo izključne pristojnosti Sodišča EU za razlago in uporabo prava EU. V širšem smislu pa koncept avtonomije prava EU razumemo kot niz temeljnih vrednot, ki predstavljajo temelj pravnega reda EU oziroma njen ustavni okvir. Del koncepta avtonomije prava EU v širšem smislu so tudi določbe Listine EU in posebne določbe v PEU in PDEU, ki se nanašajo na temeljne pravice EU. Mnenje 1/17 mednarodno reševanje investicijskih sporov postavlja v okvir avtonomije prava EU in skladnosti s temeljnimi pravicami EU. Mnenje 1/17 je v mnogih pogledih prelomno. Predstavlja namreč odmik od dotedanje sodne prakse in predstavlja določeno fleksibilnost Sodišča EU. Mnenje 1/17 na področju mednarodnega reševanja investicijskih sporov označuje začetek nove ere institucionalizacije investicijskih tribunalov in precejšen napredek k prizadevanju vzpostavitve multilateralnega investicijskega sodišča. Na začetku magistrske naloge sem si najprej zadal nalogo preveriti, ali je Mnenje 1/17 skladno z dosedanjo sodno prakso Sodišča EU. Vprašal sem se, ali je mehanizem ICS skladen z ustaljenim konceptom avtonomije prava EU. Pri tem sem postavil trditev, da predstavlja Mnenje 1/17 določen odmik od ustaljene sodne prakse. Trdil sem tudi, da bi Sodišče EU lahko mehanizem ICS spoznalo za nezdružljiv z avtonomijo prava EU, če ne bi upoštevalo politične teže in gospodarskega vpliva svoje odločitve. Skozi celotno magistrsko nalogo se preučuje učinek določb prostotrgovinskih sporazumov na substančno pravo EU. Na najbolj abstraktni ravni gre torej za vprašanje odnosa med mednarodnim pravom, tj. mednarodno pogodbo, in pravom EU. V jedru te magistrske naloge je iskanje ravnovesja med potrebo po ohranitvi avtonomije prava EU in željo po izpolnitvi mednarodnih zavez, ki izhajajo iz prostotrgovinskih sporazumov, katerih pogodbenica je EU.
Keywords: mednarodne pogodbe med EU in tretjimi državami, zunanja trgovinska politika, varstvo vlagateljev, mehanizem ISDS, avtonomija prava EU, temeljne pravice.
Published: 17.12.2019; Views: 463; Downloads: 77
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Čezmejno policijsko sodelovanje
Aljaž Škafar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kot vsaka druga država se tudi Republika Slovenija sooča s čezmejnim kriminalom. Ker ga je vedno več, sta pomembna medsebojno sodelovanje policijskih enot in njihov moderen način dela, saj le tako države lahko zmanjšajo čezmejna tveganja za kriminalna združenja. V diplomskem delu smo opisali začetek in razvoj sodelovanja med državami ter skupen boj proti čezmejnemu kriminalu. Opisali smo razne organizacije, ki zatirajo čezmejni kriminal in so ključne za boj proti njemu, kot so Interpol, Europol, Frontex in podobne. Čeprav te organizacije storijo zelo veliko in so kar se da dejavne, pa je to velikokrat premalo. Slovenija je zato s sosednjimi državami sklenila dvostranske pogodbe in dogovore, ki omogočajo boj proti čezmejnemu kriminalu na bolj lokalni ravni. Ker največ sodeluje prav z obmejnimi državami, smo jih podrobneje predstavili. Slovenija deluje v dveh centrih za policijsko sodelovanje, in sicer v Megvarjah in v centru Dolga vas, ki omogočata hitrejše sodelovanje, saj so v isti stavbi policisti več držav in imajo med sabo tudi neposreden stik. Opisali smo oblike sodelovanja, kjer je bil prav tako velik pomen na sodelovanju Slovenije z obmejnimi državami. Analizirali smo, ali vplivajo na državno suverenost in celovitost. Ob kršenju sodelovanja ju lahko namreč druge države ogrožajo, s čimer ogrozijo tudi nadaljnja sodelovanja ter krhajo pridobljene dobre odnose in izkušnje. V zaključku smo preverjali hipoteze o državni celovitosti, oblikah čezmejnega sodelovanja in jasnosti pooblastil tujih državnih organov na slovenskem ozemlju.
Keywords: diplomske naloge, policijsko sodelovanje, mednarodne pogodbe, oblike sodelovanja
Published: 18.09.2019; Views: 442; Downloads: 77
.pdf Full text (637,92 KB)

3.
Poslovanje v tujini prek stalne poslovne enote
Rebeka Dobaja, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kadar se podjetje želi pozicionirati na tujem trgu, je najpomembnejše slediti trem načelom, in sicer, prvič, če podjetje posluje izven domače države, obdavči dobiček doma, razen če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, drugič, če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, se lahko dobiček obdavči v tujini, vendar samo tisti del dobička, ki se lahko pripiše stalni poslovni enoti in tretjič, davek, ki je že plačan v tujini, ga ni treba več plačati doma in se prizna kot odbitek. Pomembno vlogo igrajo pri tem konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih države sklenejo med seboj, s tem pa se podjetja lahko izognejo dvojni davčni obveznosti in nemoteno poslujejo tako doma kot tudi v tujini. Nemalokrat se zgodi, da posamezne multinacionalke želijo izkoristiti davčne vrzeli, s tem pa pridobiti nekaj ugodnosti na račun zmanjšanja davčne obveznosti. Proti takim aktivnostim se aktivno bori OECD s projektom BEPS na čelu. Skozi 15 ukrepov predstavljajo rešitve, za omogočanje enakopravnega položaja vsem podjetjem.
Keywords: stalna poslovna enota, tujina, davek od dohodka pravnih oseb, projekt BEPS, mednarodne pogodbe
Published: 23.07.2019; Views: 609; Downloads: 59
.pdf Full text (557,54 KB)

4.
PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKI
Nuša Mesarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Keywords: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Published: 18.11.2016; Views: 781; Downloads: 92
.pdf Full text (892,08 KB)

5.
Pravna ureditev pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji
Rok Tancer, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali različne regulatorne sisteme gojenja konoplje. Zanimalo nas je, kako pravni sistemi posameznih držav regulirajo konopljo in kako se pri tem prilagajajo mednarodnim pogodbam. Preučevanje je potekalo na podlagi študija različnih virov. Spoznali smo različne regulacije posameznih držav in njihove potencialne prednosti ter slabosti. Rezultat preučevanja je predlog za vpeljavo posamičnih pravnih regulacij na Slovenskem in predvidevanje posledic ter morebitnih težav ob vpeljavi takšnega sistema. Glavni cilj naloge je bila izdelava predloga za regulacijski sistem gojenja konoplje v Sloveniji. Prišli smo do zaključka, da bi za legalizacijo po vzoru ameriških držav bila potrebna dolgoročna strategija. Vsaka oblika legalizacije bi bila v neskladju s podpisanimi mednarodnimi pogodbami in posledično tudi z Ustavo Republike Slovenije, zato bi pred večjimi pravnimi spremembami bilo potrebno spremeniti Ustavo ali pa rešiti problem na mednarodnem nivoju. Najenostavnejša rešitev na mednarodnem nivoju bi bila reklasifikacija konoplje.
Keywords: konoplja (Cannabis sativa L.), regulacija, mednarodne pogodbe, zakonodaja, ustava
Published: 04.10.2016; Views: 1608; Downloads: 197
.pdf Full text (822,22 KB)

6.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, master's thesis

Abstract: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Keywords: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Published: 16.09.2016; Views: 1413; Downloads: 142
.pdf Full text (1,38 MB)

7.
POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA KOT MEHANIZEM REŠEVANJA MEDNARODNIH DAVČNIH SPOROV
Martina Verbančič, 2016, master's thesis

Abstract: Postopek skupnega dogovora je poseben postopek v skladu z mednarodnim pravom, rezultat katerega je dogovor med dvema državama, bodisi v zvezi z davčno obravnavo konkretnega davčnega zavezanca bodisi v zvezi z razlago posameznega člena mednarodne pogodbe oziroma v zvezi z odpravo dvojnega obdavčevanja v primerih, ki z mednarodno pogodbo ni eksplicitno predvidena. Namen postopka skupnega dogovora kot posebnega pravnega sredstva po mednarodnem pravu je preizkus pravilnosti in zakonitosti obdavčitve v davčnih razmerjih z mednarodnim elementom. Je temeljna oblika reševanja mednarodnih davčnih sporov, ki davčnim zavezancem zagotavlja obdavčitev v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zaradi česar je njegova učinkovitost bistvenega pomena. Iz ključnih ugotovitev izhaja, da je postopek skupnega dogovora v osnovi neobvezen, saj je v domeni posamezne države, da presodi, ali bo postopek z drugo državo začela ali ne, in nezavezujoč, saj se državi z mednarodno pogodbo zavežeta zgolj, da si bosta prizadevali rešiti sporna vprašanja v zvezi z uporabo oziroma razlago konkretne pogodbe. Rezultat v obliki skupnega dogovora in s tem garancija pravnega varstva davčnega zavezanca tako ni nujna posledica začetega postopka.
Keywords: pravno varstvo po mednarodnem davčnem pravu, mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja, postopek skupnega dogovora, uveljavitev doseženega dogovora po Zakonu o davčnem postopku
Published: 15.09.2016; Views: 687; Downloads: 87
.pdf Full text (978,68 KB)

8.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA S STRANI DELODAJALCA IN DELAVCA TER MEDNARODNI VIDIK
Barbara Fras, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti institut prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca in delavca po nacionalni ureditvi ter mednarodnem vidiku in primerjava z Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembna tema delovnega prava, saj vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po eni strani delavec izgubi vir za preživljanje sebe in svoje družine, po drugi strani pa delodajalec izgubi delovno silo, kar vpliva na njegovo poslovanje. V diplomskem delu sem predstavila prenehanje delovnega razmerja, postopke in pravice pogodbenih strank. Dotaknila sem se tudi posebnega varstva pred odpovedjo. Posledice gospodarske krize so pustile pečat prav na področju zaposlovanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila ugotovljena 8,2-odstotna stopnja brezposelnosti za 2. četrtletje (od aprila do junija) 2012. Na podlagi teh ugotovitev opazimo, kako veliko vlogo ima zaposlitev, ki daje delavcu in družini varstvo, stabilnost in vir za preživljanje. Zato je pomembno, da se zavedamo pravic na podlagi delovnega razmerja in da ostanemo aktivni na delovnem področju. Izguba zaposlitve lahko vodi do večjih težav; bistvenega pomena je, da se posameznik zaveda posledic in na podlagi pravic, ki mu pripadajo, pravilno ukrepa. Za potrebe tega diplomskega dela je bistven pravni akt Zakon o delovnih razmerjih, ki je nastal v luči mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Tako je prenehanje pogodbe o zaposlitvi urejeno v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, (spremenjeno) Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in istoimenskim Priporočilom 166 ter nekaterimi konvencijami, ki zagotavljajo varstvo posameznim kategorijam delavcev. Največji poudarek bo predvsem na odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zaradi potrebe po večji fleksibilnosti pri zaposlovanju in želje po zmanjšanju segmentacije na trgu dela pa je predvidena tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih. Podan je predlog, ki ga bom predstavila in poskušala prikazati določene spremembe, saj se nanaša v veliki meri prav na temo prenehanja delovnega razmerja.
Keywords: delovno razmerje, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, konvencije Mednarodne organizacije dela, varstvo pred odpovedjo.
Published: 27.02.2013; Views: 2744; Downloads: 456
.pdf Full text (847,52 KB)

9.
10.
Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica