| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vloga političnih elit pri zagotavljanju varnosti
Andrej Sotlar, 2002, published professional conference contribution

Keywords: varnost, politične elite, sodobna družba, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 73; Downloads: 1
.pdf Full text (232,49 KB)

2.
Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostih
Inja Perić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Keywords: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 748; Downloads: 75
.pdf Full text (929,44 KB)

3.
Značilnosti sodobnega pomorskega piratstva in grožnje mednarodni skupnosti
Vlado Odar, 2010, review article

Abstract: Namen prispevka: Predstaviti vrste in značilnosti sodobnega pomorskega piratstva ter na podlagi tega oceniti njihovo grožnjo mednarodni varnosti. Metodologija: Prispevek temelji na zbiranju, analizi in interpretaciji primarnih in sekundarnih virov. V tretjem poglavju je uporabljena analiza trendov in primerjalna analiza števila piratskih napadov v svetu. Primerjalna analiza je nato uporabljena še v četrtem poglavju pri ugotavljanju značilnosti sodobnih piratskih skupin. Ugotovitve: Pirate lahko v grobem razdelimo na običajne in na organizirane piratske skupine. Prvi se piratstva poslužujejo predvsem iz potrebe po preživetju in izvajajo v glavnem majhne oborožene rope, med tem ko je motivacija drugih dobiček in izvajajo v glavnem večje ugrabitve, včasih celotnih ladij, tovora in posadke. Grožnja, ki jo pirati predstavljajo mednarodni skupnosti, je kompleksna in večplastna, uspešno soočanje z njimi pa prav tako zahteva večplasten odziv, ki ne sme biti omejen zgolj na boj proti piratom na morju ampak tudi odpravljanje vzrokov za njegov nastanek na kopnem. Omejitve: Prispevek temelji zgolj na uradnih statistikah piratskih napadov in njihovih značilnostih, dejstvo pa je, da večina piratskih napadov ostane nezapisanih. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku so na podlagi značilnosti piratskih skupin in njihovih modus operandi predstavljene grožnje, ki jih te skupine predstavljajo mednarodni skupnosti, hkrati se skozi vzgibe piratov za svoje delovanje razkrivajo vzroki za nastanek piratstva in s tem nakazuje strategije za soočanje s tem fenomenom.
Keywords: piratstvo, pomorsko piratstvo, mednarodna varnost, organizirana kriminaliteta
Published in DKUM: 12.05.2020; Views: 835; Downloads: 40
URL Link to full text
This document has many files! More...

4.
Oblikovanje modela delovanja mednarodne skupnosti v državah Zahodnega Balkana za doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti : doktorska disertacija
Janez Juvan, 2020, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Keywords: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Published in DKUM: 28.02.2020; Views: 1643; Downloads: 259
.pdf Full text (2,11 MB)

5.
Mednarodna pomorska organizacija s poudarkom na predpisih, ki urejajo varnost plovbe
Katja Vajksler, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Morje pokriva 70% zemeljske površine in je z razvojem plovbe postalo pomembna prometna povezava. Zaradi številnih nesreč, ki so se zgodile na morju, je postalo jasno, da obstoječa pravila ne zagotavljajo zadostne varnosti na morju. Najboljši način za izboljšanje varnosti je z razvijanjem mednarodnih predpisov, ki jim sledijo vse plovne države. Iz tega razloga je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija (IMO), kot specializirana pomorska agencija v okviru ZN. Njena naloga je s sodelovanjem spodbuditi varen, okolju prijazen, učinkovit in trajnosten ladijski promet. To bo doseženo s sprejetjem najvišjih izvedljivih standardov pomorske varnosti in zaščite, učinkovitostjo navigacije ter preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja z ladij in tudi z učinkovitim izvajanjem instrumentov IMO, z namenom njihove splošne in enotne uporabe. Že od začetka svoje ustanovitve je razvijala nove konvencije, ko so se pojavile potrebe in zagotavljala, da so obstoječi instrumenti v koraku s spremembami v pomorski tehnologiji. Varnost na morju je bila in ostaja še vedno najpomembnejša naloga organizacije, zaradi česar je na tem področju razvila številne konvencije. Najpomembnejša med njimi je Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), ki je v diplomskem delu podrobno predstavljena. Predstavljeni pa sta tudi Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (STCW) ter na kratko Mednarodna pravila o izogibanju trčenj na morjih (COLREGs). V diplomskem delu so zajete tudi značilnosti pomorskega mednarodnega prava ter pomembne informacije o organizaciji IMO.
Keywords: pomorsko mednarodno pravo, Mednarodna pomorska organizacija, varnost plovbe, varstvo človeškega življenja na morju, standardi usposabljanja, izogibanje trčenju na morjih
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1403; Downloads: 166
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije - pomen Lizbonske pogodbe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Rančnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Po drugi svetovni vojni je Evropsko združevanje temeljilo na želji po čim večji mednarodni varnosti. Evropske države so začele medsebojno sodelovati in se vključevati v različne mednarodne organizacije. Po koncu hladne vojne je prišlo do prizadevanj za vzpostavitev celostnega varnostnega sistema v širši mednarodni skupnosti. Evropska unija je tako s postopnim uveljavljanjem njene skupne zunanje in varnostne politike postala globalni varnostni dejavnik. Krepitev mednarodne varnosti, ohranjanje mednarodnega miru in spodbujanje vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic so temelji na katerih se gradi ideja SZVP Evropske unije. Posamezne države članice pa vendarle ohranjajo neodvisen nadzor nad zunanjo politiko, varnostnimi in obrambnimi zadevami. SVOP Evropske unije se je razvila na podlagi SZVP kot njen integrativni del. SVOP predstavlja orodje za intervencije v kriznih situacijah. Od Lizbonske pogodbe naprej pa jo določajo bistveno natančnejša pravila kot prej. Kot odziv na mednarodne krize je EU vzpostavila sile za hitro posredovanje. Njihova vloga je opravljanje reševalnih, mirovnih in človekoljubnih nalog ter drugih nalog kriznega upravljanja. Vloga EU ima v širšem mednarodnem prostoru tako vse večji pomen. EU na področju zunanjih zadev tesno sodeluje z Natom, ki nista konkurenčni, ampak dopolnjujoči se organizaciji. Cilj doseganja partnerstva med organizacijama je predvsem obvladovanje kriznih razmer. Nato ima večjo prednost pri težjih in zahtevnejših operacijah, kjer je za pričakovati dolgotrajno akcijo, EU pa je usmerjena predvsem v civilno - krizno upravljanje ter rehabilitacijo v post - konfliktnem obdobju.
Keywords: mednarodna varnost, varnostna politika, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.02.2014; Views: 2894; Downloads: 327
.pdf Full text (452,73 KB)

7.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Keywords: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 2909; Downloads: 746
.pdf Full text (714,19 KB)

8.
9.
Zagotavljanje industrijske varnosti
Aleš Kotnik, 2008, published scientific conference contribution

Keywords: industrijska varnost, mednarodna industrijska varnost, varovanje tajnih podatkov, državni organi, zakonodaja
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 3150; Downloads: 105
URL Link to full text

10.
Search done in 2.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica