Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Keywords: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Published: 10.11.2020; Views: 172; Downloads: 21
Full text (873,13 KB)

Abstract: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij. Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države. Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Keywords: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Published: 13.03.2020; Views: 682; Downloads: 77
Full text (1,32 MB)

Abstract: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Keywords: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Published: 01.12.2017; Views: 1025; Downloads: 83
Full text (407,85 KB)

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH. Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo. V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Keywords: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Published: 16.12.2016; Views: 929; Downloads: 94
Full text (2,74 MB)

Abstract: V Sloveniji se soočamo s problemom neplodnosti in hkrati s problematiko ogromnega števila otrok v rejništvu. Zaradi zapletenih, dolgotrajnih postopkov in ne dovolj usposobljenega kadra je možnost posvojitve slovenskega otroka samo mrtva črka na papirju. Slovenci se zato množično odločajo za posvojitve otrok iz tujine. Kljub sporazumu z Republiko Makedonijo o mednarodnih posvojitvah se največ otrok še vedno posvoji iz Ruske federacije. Razlog je dokaj kratka »čakalna doba« za otroka in podobnost ruskega naroda našemu, tako se otrok lahko hitreje prilagodi novemu okolju. Rusija ni podpisnica Haaške konvencije o varstvu otrok in mednarodnih posvojitvah, ki določa minimume varstva otrok in pogoje za posvojitev. Najbrž je tudi tu iskati razloge, zakaj ne samo Slovenci ampak ljudje iz celega sveta množično odhajajo po otroke v Rusijo. Jasno je, da je postopek zaradi tega manj zapleten, potreben je samo denar. Takoj, ko je v igri denar, pa pride tudi do možnosti zlorab. Rusija je ena od držav na svetu, kjer letno ugrabijo največ otrok. Nekateri se kmalu vrnejo domov, za drugimi pa se za vedno izgubi vsaka sled. Kaj se zgodi s temi otroci ni povsem znano. Se je pa potrebno zavedati, da je velika možnost, da ti otroci prisilno postanejo sirote in se jih nato ponuja kot hitro dostopno »blago« v sirotišnicah. Bodoči posvojitelji morajo paziti v prvi vrsti na interese otroka in šele nato na svoje interese. Zato je potrebno, da se seznanijo s politiko države, v kateri nameravajo posvojiti in tako preprečijo trgovino z otroci.
Keywords: posvojitev, mednarodna posvojitev, trgovina z otroci, Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanje pri mednarodnih posvojitvah
Published: 17.10.2013; Views: 2373; Downloads: 375
Full text (1,20 MB)