Search the digital library catalog

Abstract: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Keywords: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 2397; Downloads: 242
Full text (1,08 MB)

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Keywords: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 2077; Downloads: 271
Full text (1,94 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava usmerjanje komercialne dejavnosti s pomočjo interneta, ki omogoča, da lahko potrošnik hitro in enostavno sklene pogodbo s tujim trgovcem. Ker se potrošnik v mednarodnem zasebnem pravu, nasproti tujemu trgovcu, smatra kot šibkejša stranka, je deležen posebnega procesnega varstva. V ta namen so analizirane določbe o posebni pristojnosti pri potrošniških pogodbah po prenovljeni Uredbi 1215/2012 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki med drugim uvaja novost, da lahko potrošnik toži trgovca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici Evropske unije. Ker je definicija potrošniškega spora, sploh v povezavi z usmerjanjem komercialne dejavnosti prek interneta, povzročala številne nejasnosti, je v delu predstavljena in analizirana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU), ki je pristojno za enotno razlago evropske zakonodaje.
Keywords: Bruseljska uredba Ia, mednarodna pristojnost, SEU, internetno poslovanje, potrošnik, potrošniška pogodba, varstvo šibkejše stranke
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1888; Downloads: 310
Full text (602,41 KB)

Abstract: Kljub temu, da je letalsko pravo najmlajša veja transportnega prava, je iz pravnega, gospodarskega in mednarodnega vidika ena izmed pomembnejših vej transportnega prava. Mednarodna pogodba je splet dveh ali več pravnih redov, v katerih imata stranki svoj sedež. Pomembnejši mednarodni letalski sporazumi, ki veljajo v Sloveniji so Montrealska konvencija, Konvencija o priznanju pravic na letalu, ter Rimska uredba. V mednarodnem letalskem prometu poznamo naslednje vrste pogodb: pogodba o prevozu potnikov in prtljage, pogodba o prevozu tovora, multimodalni prevoz, pogodba o posebni storitvi z letalom in pogodba o zakupu letala. V delu ugotavljam, kako mednarodne pogodbe sklepa naš letalski prevoznik Adria Airways in Adria Airways tehnika. Navedene problematike sem se lotila s pravno teoretičnega vidika oziroma s pomočjo aktualnih primerov iz prakse. Kot primer prakse navajam primer Falcona oziroma vladnega letala in prodajo državnega premoženja. Svet se nahaja v gospodarski krizi, katera vpliva tudi na sklepanje mednarodnih pogodb v letalskem prometu.
Keywords: prevozno pravo, letalsko pravo, letalski promet, mednarodna letalska pogodba, uredba, gospodarska kriza, država, stranki pogodbe, privatizacija.
Published in DKUM: 22.12.2014; Views: 2495; Downloads: 329
Full text (2,25 MB)

Abstract: Prodajalec pri svojem poslovanju s tujimi kupci naleti na mnogo ovir pri izterjevanju svojih terjatev, zato je zelo pomembno, da svoj poslovni odnos uredi s pogodbo, kjer izrecno dogovori zavarovanje za primer neplačil. Kupna pogodba je najpomembnejša mednarodna gospodarska transakcija. Pogodbeni stranki pa morata biti še posebej pozorni na izbiro pogodbenega prava, po katerem se presoja pogodba. Glede na vrsto in vsebino poslovnega odnosa ter cilj, ki ga prodajalec in kupec želita doseči, lahko po slovenskem pravu izbirata med osebnimi in stvarnopravnimi zavarovanji, ki so urejena v OZ, SPZ, ZZK-1. Na samo izbiro vrste zavarovanja pa vpliva predvsem višina terjatve, država iz katere prihaja prodajalec in kupec ter posledično kateremu pravnemu redu pripadata, stroški zavarovanja in nenazadnje možnost vnovčitve samega zavarovanja in poplačilo terjatve. Osebna zavarovanja so v primerjavi s stvarnopravnimi zavarovanji manj uspešna, saj so strogo vezana na osebo in njeno plačilno sposobnost. Med različnimi državami obstajajo razlike glede zavarovanja pravnih poslov. Evropska unija, katere članica je tudi Slovenija pa teži k harmonizaciji zavarovanja pravnih poslov še posebej glede pridržka lastninske pravice in leasinga. Nagibajo se k evropskemu zavarovanju pravic, ki bi dopolnilo in ne nadomestilo nacionalno pravo.
Keywords: zavarovanje pravnih poslov, mednarodna kupna pogodba, pridržek lastninske pravice, harmonizacija
Published in DKUM: 27.08.2013; Views: 2227; Downloads: 257
Full text (543,41 KB)