Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavan pravni, računovodski in davčni vidik lizing transakcij in v okviru tega podrobneje transakcij »sale & leaseback« kot posebne vrste transakcij, ki jo nekateri avtorji uvrščajo med vrste lizinga, drugi pa kot povsem posebno vrsto finančne transakcije. V uvodu je predstavljen termin lizing in podana je pravna problematika pri pogodbah o lizingu. Osrednji del naloge je analiza računovodskega in predvsem davčnega pogleda na lizing ter transakcije »sale & leaseback«. V davčnem delu je posebna pozornost namenjena vprašanju oziroma povezanosti med pravno in ekonomsko naravo transakcij ter dejavniki, ki pomembno vplivajo na davčno presojo tako v okviru normalnega razvoja transakcije kot še bolj poudarjeno v primeru predčasnih prenehanj pogodbenega razmerja. Ker se gospodarsko življenje odvija v globalnem mednarodnem okolju, Slovenija pa je kot članica EU še bolj ujeta v vse povezave v Uniji, je del naloge tudi predstavitev vpliva mednarodnega sklepanja poslov »sale & leaseback« in ovir, ki so jim poslovni subjekti pri tem izpostavljeni. Iz naloge in sklepnih ugotovitev je razvidno, da so lahko transakcije »sale & leaseback« tudi sredstvo za davčno optimiranje tako v okvirih mednarodnega kot nacionalnega okolja, poleg tega so poslovni subjekti pri njihovem sklepanju izpostavljeni mnogim pastem, ki lahko vodijo v dvojno obdavčitev. Razlike v nacionalnih zakonodajah tudi v državah članicah EU imajo pomemben vpliv na poslovanje in posledično lahko v nalogi ugotovimo, da enotni trg v EU ne more v celoti zaživeti tudi zaradi davčnih ovir. Izsledki naloge so lahko koristna teoretična podlaga poslovnim subjektom pri njihovih odločitvah o poslovanju na domačem trgu ali v mednarodnem okolju ter še posebej o tem, kako se izogniti pastem, ki jih lizinški posli in še posebej transakcije »sale & leaseback« prinašajo tako lizingojemalcem kot lizingodajalcem.
Keywords: finančni in poslovni lizing, prodaja s povratnim najemom (sale & leaseback), mednarodna obdavčitev, prenos pravice do razpolaganja in DDV, predčasno prenehanje pogodbe o lizingu.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 2533; Downloads: 295
Full text (1,86 MB)

Abstract: Predmet diplomskega dela je problematika obdavčevanja licenčnin tako v slovenskem, kot v mednarodnem prostoru. Licenčnina je tako mednarodno, kot tudi v dvostranskih konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, definirana kot plačilo vsake vrste, prejeto kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Isti dohodek ali premoženje, v našem primeru so to licenčnine, je lahko obdavčen več kot enkrat. V tem primeru nastane dvojna obdavčitev dohodka in premoženja. Pri tem se lahko obdavči isti dohodek pri več osebah ali pa se večkratno obdavči isti dohodek iste osebe. O mednarodni dvojni obdavčitvi pogosto govorimo kot o vzroku za zaviranje mednarodnega gospodarstva. Do mednarodne dvojne obdavčitve v osnovi pride zaradi prekrivanja davčnih zakonodaj različnih držav, zato skuša večina držav preprečiti nastanek dvojne obdavčitve ali omiliti njene posledice s sklepanjem dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. S tem že uveljavljenim načinom izogibanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, države in njeni rezidenti pridobijo na pravni varnosti zavezancev na davčnem področju oziroma se uspešno preprečuje davčna diskriminacija. Mednarodna pravna dvojna obdavčitev se v konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja torej odpravlja z razporejanjem ali omejevanjem pravic obdavčevanja držav pogodbenic. Po 12. členu Vzorčne konvencije OECD se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in katerih upravičeni lastnik je rezident druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi razen če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, Vzorčna konvencija OECD praviloma poudarja obdavčevanje dohodka v državi rezidentstva. V mednarodnem prostoru pa predstavlja pomembno vlogo tudi Vzorčna konvencija OZN, ki pa po drugi strani v večji meri poudarja princip obdavčevanja po viru. Namen Vzorčne konvencije OZN je spodbuditi sklenitev pogodb tako med razvitimi državami in državami v razvoju, kot tudi med samimi državami v razvoju državah ter standardizirati določbe teh pogodb. V 12. členu te konvencije je zapisano, da se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, lahko obdavčijo v tej drugi državi, vendar pa se take licenčnine in avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države. Če je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati odstotkov (odstotek naj bi bil določen z dvostranskimi pogajanji) bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Če rezident države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej, se, tako kot v Vzorčni konvenciji OECD, uporabijo drugi členi konvencije. V Sloveniji pa se po drugi strani licenčnine in avtorski honorarji obdavčujejo v primeru, ko fizična oseba Sloveniji doseže dohodek iz prenosa premoženjskih pravic. Od izplačil licenčnin fizičnim osebam se davčni odtegljaj izračuna in plača po 130. členu veljavnega Zakona o dohodnini, in sicer v višini 25% od davčne osnove. Davčna osnova je dohodek
Keywords: Bilateralni sporazum, davčna osnova, Davčna uprava Republike Slovenije, davek po odbitku, država pogodbenica, država rezidentstva, država vira, dvojna obdavčitev dohodka in premoženja, ekonomska dvojna obdavčitev, intelektualna lastnina, izogibanje plačilu davka, licenčnine, mednarodna dvojna obdavčitev, oprostitev obdavčitve, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija združenih narodov, pravna dvojna obdavčitev, pravna oseba, premoženjska pravica, računalniška programs
Published in DKUM: 06.07.2012; Views: 7668; Downloads: 472  (1 vote)
Full text (671,48 KB)